Afleveringen
-
Ustavimo se v Gropadi, kjer tamkajšnje kulturno društvo Anakrousis intenzivno pripravlja festival Vokalna eksplozija.
»Če želite, da zavest vam ne usahne, jezik materin vsi k srcu si jemljite,..« ob koncu monodrame zbrano občinstvo nagovori Pokržnikov Luka. Gre za predstavo Lare Vouk, ki so je prevzele misli avtorja Janka Messnerja, znanega koroškega slovenskega literata in aktivista.
»Kava povezuje, poezija poveže. Litera po našen« pa je bil naslov prireditve, ki so jo ob svetovnem dnevu poezije pripravili v Monoštru. In kako zveni litera po porabsko?
Foto (Mateja Železnikar): Lara Vouk kot Pokržnikov Luka v galeriji Družina ob koncu prvega dela letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani
-
Tovrstno goriško združenje se ponaša z evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta prihodnje leto skupaj pripravili Nova Gorica in Gorica. Zanima nas, kakšne priložnosti ta projekt (EPK Go2025) prinaša mladim, koliko so vključeni vanj in kaj pričakujejo. O tem so razpravljali tudi na Forumu idej.
Fakultete na Reki krepijo sodelovanje z ljubljansko univerzo. Zanimanje za študij slovenščine je vse večje, zato ga skušajo še okrepiti in tako usposobiti tudi več učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Teh namreč primanjkuje. Toda to so, pravi dr. Klemen Lah, sladke skrbi. K razvoju porabske literature pomembno prispevata knjižna zbirka Med Rabo in Muro in literat Štefan Kardoš. Njegov roman Stric Geza pripoveduje je najnovejše delo, ki je izšlo v tej zbirki, pri kateri sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Povabimo pa vas tudi na razstavo del koroškega slovenskega umetnika Karla Vouka Skrito in razkrito, ki je na ogled v Ljubljani.
Foto(zajem zaslona): Forum idej
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Ti so občinstvo v Celovcu navdušili tudi z zborom, oblikovanim prav za to priložnost. Pa je bilo to res njihov edini nastop, sprašujemo Kristino Kragelj, zadolženo za glasbo pri KKZ. Posvetimo se podjetnim rojakinjam s Proseka in Kontovela, ki so v preteklosti s cvetjem skrbele tudi za dvig samozavesti narodne skupnosti. "Rožnarcam" so se rojakinje zdaj poklonile z razstavo. Na pravljičnem večeru za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku pa se pridružimo občinstvu vseh generacij, ki so prisluhnili pravljicam v porabskem in prekmurskem narečju. Tovrstni večeri postajajo vse bolj popularni.
Foto(z razstave): rožnarce v Trstu
-
Skupno na poti so naslovili projekt, ki se je začel s predavanjem o kolektivnih travmah in odprtjem razstave Prisiljena pot. Kako pa je z raziskovanjem tega pregona? Odpira se še veliko vprašanj, pojasnjuje doktorica Marija Wakounig, ena od naših sogovornic. Besede ne ubogajo več je naslov albuma in knjižice – knjigozvočnice -, s katero se je tržaška glasbenica Andrejka Možina poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Nestrpno čaka na prvo predstavitev in odziv samih pesnic, pravi skladateljica, vokalistka in violončelistka, ponosna, da je uspela izpeljati zahteven projekt. Urednik Franci Just, ki je postavil temelje za sodobno literarno ustvarjanje porabskih Slovencev, pa je še posebej ponosen na natečaj Porabske litere. Zakaj? Prisluhnite!
Foto(Mateja Železnikar): Prisiljena pot Alberta Mesnerja v Farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku
-
Na proslavi, ki je bila poklon izročilu Terskih dolin, sta bila za izstopajoče delo na kulturnem področju nagrajena Rezijanka Luigia Negro in goriški rojak Franko Žerjal.
Koroški Slovenci s predstavo Mrličožerec praznujejo 50-letnico neprekinjenega lutkovnega delovanja. Zasluge za to imajo Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, v kateri se tako že pol stoletja borijo proti asimilaciji. Ustavimo se pri rojakih na Reki, kjer v društvu Bazovica s počitniškimi delavnicami skrbijo za podmladek, in vas povabimo v Küharjevo spominsko hišo, etnološki muzej, ki s svojimi programi skrbi za povezovanje porabskih rojakov.
Foto (USZS): Gregor Šuc, Vesna Humar, Ksenija Dobrila, Aleš Musar, Luigia Negro, Franko Žerjal, Nina Pahor, Walter Bandelj, mag. Marko Rusjan, Tatjana Rojc
-
Martina Šolc je vzgojiteljica v dvojezični večstopenjski šoli v Špetru in strokovnjakinja za poučevanje slovenščine najmlajših. Metode so različne, pravi, najpomembnejši pa je prav vzgojitelj. Zdravko Haderlap je vsestranski koroški slovenski umetnik, ki v svoje projekte aktivno vključuje tudi mlade. Brez njih ni trajnostnega razvoja, opozarja. Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kulturni in duhovni prispevki je naslov nove monografije o sledeh, ki so jih rojaki pustili pri naših južnih sosedih. Gre za četrto tovrstno monografijo, ki jo je izdal Slovenski dom Zagreb. Avtorja Filip Škiljan in Vlatka Dugački sta vanjo vključila skoraj 300 biografij, tudi sodobnike. Prepričana sta, da njuno delo še ni končano
Foto (Novice.at): Pustovanje v Škofičah
-
Nova Gorica in Gorica bosta čez leto dni postali evropska prestolnica kulture, ki naj bi mesti še tesneje povezala. Koliko bo priložnosti za predstavitev pestre kulturne ustvarjalnosti Slovencev iz Furlanije – Julijske krajine in kako potekajo priprave? Odgovarja Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član sveta javnega zavoda GO!2025. Negujemo tudi pustno tradicijo. V Špetru se tako pridružimo blumarjem, pustičem, škaplačem in drugim likom na zdaj že tradicionalni (pred) pustni povorki, ki poveže vse generacije in oživi gorate Benečije.
Foto (Silva Eöry): Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Monoštru
-
Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec.
Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učiteljev tudi pri njih težava, vendar bi jo lahko s finančnimi spodbudami madžarskih oblasti uspešno začeli reševati. Usposobljenih mladih rojakov, željnih poučevanja, je namreč dovolj, zagotavlja.
Asimilacija je svoje naredila v Kanalski dolini. Kot ugotavlja Rafko Dolhar, je bilo slovensko govorečih tam več v časih fašizma, kot jih je danes. Znani tržaški rojak, dejaven tudi v manjšinski politiki, je ob svojem 90. rojstnem dnevu izdal knjigo Kanalska saga, s katero se je poklonil očetu Alojzu Dolharju, znanemu zdravniku, ki je v Kanalski dolini pustil neizbrisne sledi.
Foto(SPZ in KKZ) - vabilo na osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu
-
Poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer se bo borila za nov mandat v državnem zboru na Dunaju. Politika je, pravi, tek na dolge proge. Skupno zastopstvo koroških Slovencev pa je neuresničena želja Karla Smolleja, nekdanjega zveznega poslanca in manjšinskega politika, ki je bil za svoje delo zdaj nagrajen še s Tischlerjevo nagrado. Porabski Slovenci želijo še spodbuditi svoj gospodarski razvoj in pri tem računajo tudi na skupni slovensko - madžarski sklad, kjer pa se zdaj zatika. O pričakovanjih več Karel Holec, predsednik državne slovenske samouprave.
Foto(Novice.at) - KAREL SMOLLE – V DUHU TISCHLERJA - karikatura Mirko Malle
-
O tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Z direktorjem Razvojne agencije Slovenska krajina Tomažem Kovačem se pogovarjamo o gospodarskem razvoju Porabja. Gostimo učiteljico slovenskega pouka na Hrvaškem Romano Turkušić Škrab, ki je v reški Bazovici prevzela poučevanje najmlajših, in se ustavimo v Šentjakobu v Rožu, kjer so se s koncertom »Ano štimo sem jes slišov« poklonili Lajku Milisavljeviču, etnomuzikologu, zborovodju in avtorju številnih priredb slovenskih, koroških in pesmi drugih narodov.
Foto (STA/Tamino Petelinšek): Prva letna konferenca zamejske gospodarske koordinacije v Planici
-
Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca.
Foto(Radio Koper): Razstava ob 145-letnici kulturnega društva Valentin Vodnik v Dolini pri Trstu
-
Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.
Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca
-
Zvok, beseda, pesem je literarno – glasbeni večer naslovil tržaški literat Marij Čuk. K sodelovanju je povabil pesnika Marijo Kostnapfel in Davida Bandlja, igralca Slovenskega stalnega gledališča Trst Majo Blagovič in Vladimirja Jurca ter vrhunske mednarodno uveljavljene glasbenike; harmonikarja Aleksandra Ipavca Ipa, kitarista Marka Ferija in pevko Tjašo Ruzzier.
Kako živa je ustvarjalnost Slovencev v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite!
Foto(Cankarjev dom): vabilo na literarno glasbeni večer
-
Praznovanje 70-letnice delovanja društva, ki ni bilo vedno enostavno, so sklenili s koncertom v Tischlerjevi dvorani celovške Mohorjeve. Poleg sester Hartmann in zasedbe Jasa so nastopili še Tonč Feinig, duo Helena in Tomaž ter tamburaški ansambel Tamika iz Železne Kaple s pevko Darjo Čertov. Prisluhnite jim!
Foto (Novice.at): ključni za delovajne SKD Celovec (z leve: Marica Hartmann, Katarina Hartmann, nekdanji predsednik Tomo Millonig, Simona Hartmann in predsednica Natalija Hartmann)
-
Učenju slovenščine je namenjen tudi podkast Radia Agora Mejašinji/Grenzgängerinnen, ki ga predstavljamo. S podelitvijo nagrad in priznanj najboljšim na natečaju Porabske litere so rojaki v Porabju praznovali 25-letnico Slovenskega doma in generalnega konzulata. Ustavimo pa se tudi v Celovcu, kjer se je s koncertom sklenilo praznovanje 70-letnice tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva, in v ljubljanskem Cankarjevem na poetični predstavitvi Slovencev iz Italije.
Foto (Mateja Železnikar): novinarska konferenca OKS o zamejskem športu (z leve Ivan Peterlin, Franjo Bobinac, Miran Kos in Marijan Velik)
-
vse skozi tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec, predstavi sedem desetletij delovanja društva. Zanima nas, kaj prinaša najnovejša številka literarne revije Rastje, ogledalo koroške slovenske pisne ustvarjalnosti. Pisatelj, pesnik in publicist Marij Čuk spregovori o obeleževanju velikega umetniškega potenciala Slovencev v Italiji, ki ga pod naslovom Zvok, beseda, pesem pripravlja v ljubljanskem Cankarjevem domu. Novi predsednik hrvaškega sveta za nacionalne manjšine Tibor Varga pa pojasnjuje, kakšne spremembe načrtuje pri delovanju tega za narodne skupnosti pomembnega organa.
Foto (Silva Eöry): miklavževanje v Monoštru
-
Na avstrijskem Koroškem, kjer imajo podobne težave, si bodo pomagali s čezmejnim projektom Lingua /Jezik in z gostovanjem vzgojiteljev iz Slovenije. Pri krepitvi znanja jezika ima pomembno vlogo tudi pesem. O Dečlah Danice, najboljšem ženskem zboru dežele Koroške, pripoveduje Barbara Mistlbauer, Tonč Feinig pa o svojem najnovejšem albumu Songs from home – Pesmi domovine, pri katerem se mu pridruži kar 19 mednarodno uveljavljenih glasbenikov iz Slovenije in Avstrije. Slovencem na Madžarskem se je obrestoval zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, sprejet pred tremi desetletji. Kaj jim je prinesel?
Foto (Novice.at): Dečle Danice - najboljši ženski zbor dežele Koroške 2023
-
Da je treba iskati središče prav na obrobju, verjame Jurij Paljk, odgovorni urednik goriškega tednika Novi glas. Da tako imenovano obrobje ponuja veliko zanimivih motivov, pa so v Porabju spoznavali udeleženci mednarodne likovne kolonije. Razstava del je zdaj na ogled v Slovenskem domu Lipa v Monoštru.
Foto(Silva Eöry): razstava del 22. mednarodne likovne kolonije v Monoštru
-
Ob slovenskem knjižnem sejmu se z urednikom celovške Mohorjeve Hanzijem Filipičem pogovarjamo o pomenu tovrstnih dogodkov. Predstavimo najnovejše delo tržaške slovenske pisateljice Eveline Umek, v katerem se vrača v svoja najzgodnejša leta, v čase strahu in molka med drugo svetovno vojno, v čas teme. K pisanju jo je spodbudil napad na Ukrajino in želi si, da bi bilo tudi v današnjih časih več svetlobe in manj teme. Potegnemo črto pod letošnja druženja mladih rojakov, članov mreže MAJ, naša gostja pa je tudi nova slovenska generalna konzulka v Monoštru Dubravka Šekoranja.
Foto(Tatjana Rojc):srečanje slo.premiera Roberta Goloba z delegacijo in predsednika it.senata Ignazia La Russe
-
Ustavimo se v italijanskem senatu v Rimu, kjer je ob podelitvi literarne nagrade beneški rojakinji Andreini Trusgnach zazvenela slovenska beseda. Čestitamo mešanemu pevskemu zboru Podjuna iz Pliberka, zboru leta na avstrijskem Koroškem, in mešanemu pevskemu zboru Avgust Pavel z Gornjega Senika, ki praznuje 85-letnico delovanja. Uživamo pa tudi v pestrem jesenskem programu Slovenskega doma Bazovica z Reke.
Foto (Novice.at): najboljši mešani pevski zbor leta dežele Koroške - Podjuna iz Pliberka
- Laat meer zien