Afleveringen
-
Nič ni bolj gotovega kot smrt. Toda čeprav je neizogibno dejstvo, ostaja tabu, ki prinaša več vprašanj kot odgovorov. Nekateri pred njo bežimo, drugi jo izzivamo, tretji si jo zaman poskušamo razložiti. Svoje življenje krojimo z minljivostjo v mislih, bližnje pa pokopavamo z vidika večnosti. Naj verujemo ali ne, z neskončnostjo se najbolj zbližamo ravno pred koncem. Ta za vernike pomeni odrešenje ali pogibel, za filozofe vajo za življenje, za tehnologe pa poslednjo oviro rasti človekove moči.
Ali se smrti še bojimo in zakaj neki? Nas tak strah omejuje ali nemara tudi motivira, da živimo bolj odgovorno? Si o njej upamo govoriti, se o njej pogovarjati z drugimi? Se bolj bojimo lastne smrti ali smrti drugih? Kakšno vlogo igra v družbi, v njenih obredih in prepričanjih? In kaj nam pove o človeku, ki jo pričakuje in ki ga prav zato tako globoko oblikuje?
V novembrskem indijanskem poletju se pred ptujsko veduto snideta Primož Vidovič, filozof, kantavtor in publicist, in Aljoša Toplak, filozof, pisatelj in filmar, da bi se sproščeno razgovorila o smrtno resnem in sredi vedrega dne o poslednjem. Sledi na družabnih omrežjihhttps://facebook.com/mnogohrupahttps://instagram.com/mnogohrupa
-
Odkar je misleči opičnjak zapustil svojo jamo, ga radovednost žene v širni svet. Včasih smo potovali s trebuhom za kruhom; danes potujemo, ker imamo kruha dovolj, pa se nam skomina po eksotičnih namazih. Hkrati s potovalnim hroščem se razmnožuje turistična industrija. Ne ponuja nam več samo s hmeljem postlanih letovanj v Dalmaciji, marveč celostne izkušnje, ki nam poleg dodatnih kilogramov obljubljajo še duhovni kapital in omiko – če nič drugega, pa se bomo lahko z nabranimi spominki dičili na družabnih omrežjih.
Čemu jo torej tako radi mahnemo na tuje? Ali zato, da se spočijemo, ali zato, da použijemo Gajine krasote? Kdo se s potovanji najbolj bogati: kultura, turistični agenti ali CO2? Vandramo, ker si na poti samoizboljševanja širimo obzorja, ali pa smo nemara le Odiseji, ki ne znajo domov?
Tik preden se je polovica ekipe svoje teze odpravila preizkušat v praksi, se je modroljubno moštvo v polnem številu sestalo v mali dvorani Mestnega kina Ptuj. Na varnem pred septembrskim deževjem in ob angleškem čaju sta nesojena kustosa štajerske fonetike, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, razglabljala o vrlinah in skušnjavah popotništva.
KAZALO
00:00:00 Uvod
00:00:50 Avizo
00:03:28 Dostopnost potovanja v sodobnosti
00:06:00 Potovanje zaradi izkušenj in rasti
00:08:40 Strašljivost novih okolij
00:14:40 Trajnost vpliva izkušenj
00:17:47 Nameni potovanja
00:38:44 Naveličanost Izzivanja v novih okoljih
00:40:39 Končni cilj popotništva
00:42:00 Potovanje kot pobeg
00:48:00 Prakticiranje novih oblik življenja
00:51:00 Misticizem in zanikovanje življenja
00:52:00 Potovanje v človeški fantaziji
01:01:00 Turizem v reprodukciji sistema
01:02:00 Ekologija turizma
01:03:30 Študentske izmenjave
01:06:00 Prispevanje k družbi prek potovanja
01:06:00 Nepotovalno življenje
01:09:00 Ali filozof mora potovati
01:12:00 Širši okvir potovanja
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
O umetni inteligenca je toliko govora, da je imamo vsi že poln kufer. Tudi dobesedno: do zob smo oboroženi z napravami, ki mislijo namesto nas. Ure pazijo na naš pulz, telefoni nam kažejo pot, algoritmi pa naše želje poznajo bolje kot mi sami. V pismenosti jezikovni modeli prekašajo nacionalno povprečje, medtem ko jim bo oponašanje umetnosti kmalu manjša malica kot Turingov test. Ko nas Svetovni ekonomski forum tolaži, naj se umetne inteligence ne bojimo, je najbrž čas, da grožnjo vzamemo resno.
Odpirajo se tako preživetvena kot bivanjska vprašanja. Na katerih področjih nas bo umetna inteligenca najprej in najbolj prizadela? Kakšne bodo družbene in gospodarske posledice? Kdo bo nosil odgovornost, kdo pobiral dobičke? Kaj bomo v tehnološki distopiji prihodnosti sploh še mogli in želeli početi – in kaj bo ostalo od človeka, ko ga bodo stroji zamenjali tudi v tem?
Don Kihota človeške inteligence, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, zagrizeta v trdi oreh umetne. Na obrežju Drave ju komarji tokrat pustijo pri miru, zato pa sta primorana odganjati gurmane, ki na teraso restavracije Palaska v Markovcih, kjer gostita, zaidejo ravno na dan dopusta in namesto užitne hrane dobijo le duhovno.
Časovnica
00:00:00 Uvod
00:01:35 Oglas za neimenovano znamko cikorije
00:02:54 Začetek
00:05:49 Na katera področja UI vpliva
00:12:04 Šolstvo
00:13:35 Kadrovski menedžment
00:15:57 UTD
00:16:18 Promet
00:18:18 Umetnost
00:20:36 Profiti lastnikov tehnologije
00:22:48 Odgovornost izumiteljev in omejevanje razvoja
00:26:17 Smisel življenja
00:27:47 UI ne zamenjuje fizičnih del
00:29:59 Hedonizem kot odgovor
00:30:50 Ali UI lahko ustvari umetnost
00:37:00 UI v medicini in znanosti
00:43:34 Konkuriranje umetni inteligenci
00:48:00 Postopni vdor UI v življenja
00:50:26 Nadomeščanje umskih zmožnosti
00:55:43 Vpliv na razvoj možgan
01:02:34 UI jemlje smisel poklicev in hobijev
01:10:16 Kako se odzvati
01:13:24 Od minimalizma do primitivizma
01:23:15 Vztrajanje v pristnosti in osmišljanju
01:27:01 Srečen Sizif
01:31:08 Zaključek
-
Življenje je treba uživati. Čim večja je žlica, s katero ga zajemate, tem bolje. Če si lahko čez vikend damo duška, smo pripravljeni trpeti še tako duhamorne bulšihte, in ni ga klavrnega leta, ki mu okusa ne bi moglo popraviti štirinjast dni na Pagu. Karkoli že počnemo, važno je, da v tem uživamo, kajti bogastvo človekovega življenjepisa je, vemo, premosorazmerno z raznoterostjo nabranih radosti, pa naj bodo gastronomskega, turističnega ali reproduktivnega porekla. Eden najslovitejših latinskih rekov je posledično »Carpe diem« – zagrabi dan, ko se eden od drugega poslavljamo, pa si najbrž iz tega razloga velimo: »Uživaj!« Užitek je očitno ena tistih poslednjih vrednot, o kateri se lahko poenoti sodobni človek.
A farji in filozofi nas prepričujejo, da je hedonizem, kot uživaštvu učeno pravijo, vsaj zabloda, če že ne naglavni greh. Kaj je na užitku torej tako slabega – in kaj tako mikavnega? Kakšne užitke čislamo in koliko jih potrebujemo? Uživamo zato, ker hočemo, ali tudi zato, ker moramo? Pa je življenje brez užitka sploh vredno živeti?
Sredi dopustniške vročice se bova glasnika samoglasniških ožin in praktikanta radoznalskih vrlin pomudila pri zagonetkah hedonizma. Vmes bo z nama obedovala jata ničkaj filozofskih krvosesov, Sonce pa se bo zavrtelo okoli Zemlje in naju segrelo do skrajnih meja asketicizma ter miselne doslednosti. Pridružite se nama na dialoški siesti in podelite misli, ki se vam utrnejo. No, pa da ne pozabimo: seveda uživajte ob poslušanju.
00:00:00 Uvod - hedonistična družba
00:05:37 Uživaštvo kot družbeni pritisk
00:13:18 Kaj je narobe z uživanjem?
00:17:18 Uživaštvo skozi zgodovino
00:24:44 Zagovor uživaštva
00:27:31 Ekstremno uživaštvo - droge
00:39:05 Užitek in smisel življenja
00:51:41 Kritika užitka
01:03:09 Ovrednotenje užitka
01:13:33 Zaključek
-
Ste v knjigarni nedavno zasledili kak naslov na temo samopomoči? Čudno bi bilo, ko ne bi, kajti tovrstni priročniki rastejo kot gobe po dežju. Skoraj ga ni estradnika, ki nam ne bi pomagal delati na sebi, osebno pa mora rasti že skoraj vsak dvonožec, ako želi dohajati tempo in ideale sodobnosti. Industrija sreče seveda ni vzklila od nikoder. Bohoti se na račun človeka, ki bolj kot kadarkoli išče način bivanja, s katerim bi lahko našel zadovoljstvo, ravnovesje, notranji mir in smisel v svojem življenju.
Toda v preobilju dobrodušnih nasvetov pomembna vprašanja o sreči ostajajo nepremišljena. Za kaj pravzaprav gre in čemu po njej težimo? Je odvisna predvsem od nas ali od sveta? Kako naša hrepenenja izkoriščajo tržni mazači? In kako jim odgovarja znanost – mi pa njej?
Aktivista Društva za zaščito ozkega o-ja in nadobudna promotorja humanistične prosvete v panonski nižini, Aljoša Toplak in Primož Vidovič, sta jo tokrat mahnila na Ptujski grad in se o vsem tem razgovorila. Vmes so ju poleg komarjev napadli še droni, hladnokrvno ju je zignoriral mimoidoč primerek vrste felis catus, nazadnje pa so ju malodane zaprli v grajsko temnico.
Pa še bi lahko naštevali prigode teh neozdravljivih znatiželjnežev. A zakaj jima raje ne bi kar prisluhnili?
Kazalo
00:00:00 Uvod
00:02:19 Pojmovanja sreče
00:06:55 Sodobni hedonizem
00:11:59 Relativnost sreče
00:20:00 Objektivna sreča?
00:23:14 Pozitivna psihologija
00:30:40 Sreča - nekaj več kot občutenje?
00:38:00 Sodobna samopomoč
00:40:00 Znanost sreče
00:52:38 Sreča kot doživljaj ali višje umsko stanje
01:00:45 Sreča in osebna odgovornost
01:05:28 Smisel življenja
01:08:40 Evforija ali ravnodušje
01:14:13 Antropologija sreče
-
Evtanazija je postala še ena tema, na kateri politična plemena lomijo kopja. Neznosno trpljenje neozdravljivo bolnih in strah pred zlorabami ter razkrojem temeljnih vrednot tako eni kot drugi zlorabljajo za medsebojno obračunavanje. Razvnete strasti preprečujejo, da bi se s problemom soočili razumno in premislili vprašanja, ki jih odpira. Ali ima človek kot avtonomno bitje pravico do pomoči pri končanju življenja? Kako se soočiti s pritiskom, ki bi ga lahko možnost evtanazije vršila na ranljive? Kaj preostane neznosno trpečim, če je ne omogočimo? Ali je družba zrela za to, da bi jim pomagali tudi pri smrti? Kdo lahko odloča o življenju ali smrti in s kakšnimi merili?
Primož Vidovič in Aljoša Toplak sta dva radovednika, ki se pogovarjata o vsem in ničemer: da bi svet vsaj malo bolje razumela in poslušalce povabila k skupnemu razmisleku. Z odprtim duhom, ščepcem humorja in nedvomno štajerskim naglasom.
00:00:00 Uvod
00:04:12 Nevarnost zlorab in različne oblike evtanazije
00:08:38 Pritisk svojcev
00:15:14 Kako pomagati trpečim, če evtanazija ni omogočena?
00:18:39 Kakšno življenje je vredno
00:22:47 Ali je trpljenje lahko nekaj objektivnega
00:25:14 Vpliv kulturnih vrednot na osebne
00:28:16 Vloga prištevnost
00:32:39 Progresivna vs. konservativna zakonodaja
00:36:30 Medicinska tehnologija
00:38:15 Srednja pot in previdnost pri uvajanju
00:43:18 Duševne motnje
00:49:02 Odnos med duhom in telesom
00:51:29 Pragmatična rešitev
00:53:47 Zaključek
