Afleveringen
-
Ko je ameriški predsednik Donald Trump od Ukrajine zahteval za 500 milijard dolarjev redkih zemelj v zameno za ameriško vojaško pomoč, je marsikdo prvikrat slišal zanje. Toda čeprav so redke zemlje običajno deležne zelo malo pozornosti, so nujni sestavni del vseh elektronskih naprav od mobilnih telefonov, medicinskih skenerjev do satelitov. Še zlasti pa so nujne za tako imenovane zelene tehnologije, kot so električni avtomobili in vetrne elektrarne.
A proizvodnja redkih zemelj je izrazito umazana. O tem pričajo tudi številke, ki jih je v Radiosferi navedla prof. dr. Spomenka Kobe z Instituta "Jožef Stefan". Prav zaradi umazane proizvodnje danes 95 odstotkov redkih zemelj prihaja s Kitajske. Večja samozadostnost pri kritičnih surovinah je prioriteta tako Združenih držav Amerike kot Evropske unije, a pot do tja ima v vsakem primeru številne temne plati.
-
Nova Gorica je skupaj z Gorico letos evropska prestolnica kulture in ob tej priložnosti je nastal tudi vodnik Gorica Nova Gorica - povezani mesti, namenjen samostojnemu raziskovanju obeh mest. Avtor je Italijan Andrea Bellavite, ki se že več let uči slovensko in rad zahaja v obe Gorici. Tudi nas v pogovoru z Ano Skrt popelje do nekaterih znamenitosti.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Himalajska kraljevina Butan se je svetu odprla v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Tudi danes tja ne hodijo trume turistov, saj je za vstop v državo potrebno plačati okoli 200 dolarjev na dan. Največ obiskovalcev deželo grmečega zmaja obišče v marcu, ko je čas festivalov, ali jeseni, ko je vreme najbolj stabilno. V Butan bomo prek naših valov šli v torkovi Radiosferi, ko izveste, zakaj v Butanu nimajo semaforjev, kako je z njihovo ekološko ozaveščenostjo in ali so res najbolj srečen narod na svetu.
-
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ravno te dni potekajo, zdaj že peto leto zapored, Dnevi enakosti spolov. Otvoritveni dogodek se je zgodil prejšnji četrtek, simbolno, pred 8. marcem, mednarodnim praznikom žensk. Do konca meseca pa se bodo zvrstili številni zanimivi dogodki, kjer bodo predavateljice in predavatelji, raziskovalke in raziskovalci govorili o različnih vidikih enakosti spolov v naši družbi. Več o dogajanju in več o pomenu enakih možnosti za vse, ne le v akademskem prostoru, temveč tudi sicer v naši družbi, je spregovorila prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Mojca Smolej.
-
Odpikajmo nasilje je kampanja RTV Slovenija, ki se bori proti medvrstniškemu nasilju. Njen zaščitni znak so štiri pike, ki pomenijo štiri zaveze proti nasilju nad vrstniki. V tokratni Radiosferi nam Dunja Karlovšek, psihologinja in urednica otroških oddaj na RTV Slovenija, pa tudi vodja kampanje Odpikajmo nasilje, predstavi štiri zaveze kampanje, rezultate belgijske kampanje in možne načine, kako se lahko tudi sami zoperstavimo medvrstniškemu nasilju in preprečimo t.i. bullying.
-
Danes se po poti Romov odpravljamo na sosednjo Hrvaško, natančneje v občino Orehovica v Medžimurski županiji. Slabih 30 minut od slovenske meje približno tisoč Romov živi v petih romskih naseljih, največ v naselju Orehovica. Ker celotno romsko prebivalstvo predstavlja več kot 34 odstotkov vsega prebivalstva v občini bi lahko Romi po zakonu zahtevali dvojezične napise na občinskih tablah, vendar se to do danes še ni zgodilo. Tam se je pred kratkim mudil tudi radijski kolega, novinar in voditelj oddaje Naše poti Sandi Horvat.
-
V tokratni oddaji Konstanta govorimo o številu pi. 14. marec je namreč svetovni dan tega števila in tudi števila pi. Zakaj 14. 3.? Ker po ameriškem zapisu ta dan napišemo enako kot najbolj znan približek pija, to je 3,14. Drug najbolj znan približek za pi je 22/7, zato nekateri svetovni dan pija obeležujejo tudi 22. julija. Kako so izračunali prve približke števila pi in koliko njegovih decimalk poznamo danes?
-
V soboto se je v Ljubljani pričel 28. Pripovedovalski festival, ki bo trajal do nedelje, kot že sama številka pred imenom pove, gre za festival z dolgo tradicijo in zanimivim programom tako za otroke kot odrasle. O tem kaj prinaša, tako na zavedni kot nezavedni ravni, smo se pogovarjali s programsko vodjo festivala Tjašo Koprivec Vuga.
-
Odpravljamo se v državo, ki je najbližje Antarktiki in se razteza dobrih 700 tisoč kvadratnih kilometrov vzdolž po Južni Ameriki. Potujemo v Čile! Lana Furlan se je odločila, da se odpravi na 6-mesečno potovanje v lastni režiji po Južni Ameriki in svoje raziskovanje tega kontinenta začela ravno v omenjeni državi. Po dobrem mesecu potovanja je za torkovo Radiosfero zbrala svoje prve vtise.
-
Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati, ni se zmogla premikati. Kako živi danes?
Leto 2025 ni prestopno leto – torej ima letošnji februar samo 28 dni. Kljub temu v Radiosferi opozarjamo na svetovni dan redkih bolezni, ki ga praznujemo 29. februarja; torej le enkrat na štiri leta. V studiu bo z nami Saša Ciber, ki je zaradi redke avtoimunske bolezni, poimenovane miastenija gravis, imela veliko težav. Ni mogla več govoriti, zapreti oči, požirati. Kako pa živi danes?
Združenje MG & CMS
-
Lime booking je slovenska spletna aplikacija, ki omogoča enostavno naročanje strank, avtomatsko obveščanje o terminih, pregled strank in še kaj, za rešitvijo pa v prvi vrsti stojijo trije soustanovitelji, podjetniki in prijatelji, Nejc Ekart, Marko Zemljarič in Marcel Dover. Slednji je bil gost v tokratni podjetniški Radiosferi in med drugim predstavil nekaj težav, s katerimi se soočajo ponudniki SaaS rešitev v Sloveniji in širše v Evropi, kako deluje aplikacija Lime booking in zakaj je dobila ime po limeti. Izvedeli pa smo tudi, kaj so naslednji koraki slovenskega startupa, ki si počasi, a vztrajno utira pot na trgu lepotne industrije.
-
Pust je pri Slovencih v zamejstvu običaj, ki ga skrbno negujejo. To še posebej velja za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini, kjer so prve pustne povorke že potekale. Najbolj odmevna je bila nedeljska v Gorici, ki je v duhu čezmejnosti povezala več kot 1.700 mask iz Italije in Slovenije. Pust je za slovensko narodno skupnost v Italiji veliko več kot le razposajeno rajanje, je tradicija, ki ji ostajajo zvesti stari in mladi. Prvega marca v soboto bo tako na Opčinah potekal že 56. Kraški pust. Priprave nanj trajajo več mesecev! Špela Lenardič je obiskala Medjevas, Slivno in Barkovlje ter preverila utrip med pustnimi skupinami.
-
Dvigovanje gladine morja s seboj prinaša vse pogostejše poplavljanje obalnih območij. Na slovenski obali se je v zadnjih 30 letih povprečna višina morja dvignila nekje med 10 in 15 cm. Vsako leto pa se zviša še za dodatne 4mm.
Kako visoke vode se obetajo slovenski obali in kdaj, zdaj pomaga napovedovati Hidra, sistem umetne inteligence, ki so ga razvili slovenski strokovnjaki pod vodstvom prof. dr. Mateja Kristana s fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Agencijo za okolje, kjer Hidro že vsakodnevno uporabljajo. Veliko zanimanje za uporabo te umetne inteligence je tudi drugod po Evropi. -
V Radiosferi gostimo Prof. dr. Sašo Novak, nekdanjo sodelavko Odseka za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, profesorico na podiplomski šoli, neumorno komunikatorko znanosti, ki ima za sabo uspešno in večkrat nagrajeno karierno- raziskovalno pot. Od žensk v znanosti do komuniciranja znanosti širši javnosti, o vsem tem sta se pogovarjali z Mojco Delač.
-
Od ponedeljka v Ljubljani, Radovljici in Domžalah poteka 19. festival gorniškega filma. Že od leta 2007 ga pripravlja Društvo za gorsko kulturo in je član Mednarodne zveze gorniškega filma. Na festivalu si je mogoče ogledati 32 plezalnih, alpinističnih, avanturističnih filmov ter filme o gorski naravi in kulturi, poleg tega pa tudi razstave in pogovore. Ob koncu bodo izbranim filmom podelili tudi več nagrad; ocenjevala jih bo mednarodna festivalska žirija, ki jo sestavljajo bolgarska novinarka in plezalka Tanja Ivanova, slovenska publicistka in filmska ustvarjalka Mojca Volkar Trobevšek ter švicarski režiser in alpinist Fulvio Mariani. S slednjim se je za Radiosfero pogovarjala Andreja Gradišar.
-
Danes bomo z Radiosfero potovali po poteh preteklosti. Levstikovo pripovedko o tihotapcu soli Martinu Krpanu večina dobro pozna. To, da se je na Slovenskem nekoč tihotapilo živo srebro, pa je verjetno malo manj znano. Zgodbo o tihotapki Marini Melhiorci
iz Šebrelj potrjujejo pisni viri - v uradnih spisih je že konec 17. stoletja pisalo, da na idrijsko-cerkljanskem območju prekupčujejo s čipkami in tihotapijo živo srebro. Čez tri desetletja pa se v njih najde podroben zapis o pridržanju in sojenju tihotapki Melhiorci. Kako je tihotapka sploh prišla do živega srebra, kako so jo ujeli in zasliševali, kako so ji sodili? -
Danes se z Radiosfero odpravljamo na otok oziroma kar dva, v Veliko Britanijo in na Irsko. Tam po uradnih podatkih živi približno 300.000 Romov, Travelerjev oziroma Potujočih in Ciganov oziroma Gypsies. O njihovi kulturi, življenju, jeziku, tudi o tem, zakaj v nasprotju s Slovenijo še vedno uradno uporabljajo izraza Gypsy oziroma Cigan, pa tokrat z radijskim kolegom, voditeljem in urednikom oddaje Naše poti Sandijem Horvatom.
-
Kaj ima – sicer zelo hipotetičen in povsem nerealen – problem povečevanja populacije zajcev opraviti s polaganjem ploščic in kaj ima oboje skupaj opraviti s Fibonaccijevimi števili? Ta števila, poimenovana po italijanskem matematiku, ki je živel na prehodu iz 12. v 13. stoletje, definiramo kot vsoto prejšnjih dveh Fibonaccijevih števil, pri čemer moramo seveda izrecno povedati, kaj vzamemo za prvi dve števili. Še marsikaj zanimivega o Fibonaccijevih številih pa boste lahko slišali v oddaji Konstanta. Pogovarjali smo se z doktorico Vesno Iršič Chenoweth s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
-
Dan Hicks, avtor svetovno odmevne knjige Brutalni muzeji, se prepričano zavzema za restitucijo artefaktov, ki so jih Evropejci v 19. stoletju iz koloniziranih dežel na silo prenesli v muzeje na stari celini
Muzeji na stari celini so polni umetnin, ki so jih evropski kolonialisti v 19. stoletju naropali po Afriki, Aziji, Oceaniji in še kje. Zdaj se postavlja vprašanje, kaj storiti s tako pridobljenimi zakladi? Jih vrniti v dežele, iz katerih so bili ukradeni, ali ne? In če ja, ali to pomeni, da bodo razstavne vitrine v naših muzejih poslej žalostno prazne? Pa tudi: zakaj te dileme zadevajo nas v Sloveniji, ki vendar nikoli nismo imeli kolonij? – Odgovore smo v sredini Radiosferi iskali na podlagi pogovora z britanskim arheologom in antropologom, profesorjem na Oxfordu in kuratorjem v muzeju Pitt Rivers, Danom Hicksom, ki je na povabilo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pred nedavnim obiskal Slovenijo in o tej problematiki predaval v kontekstu projekta Leto dediščine FF.
foto: Dan Hicks v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani (Goran Dekleva) -
Radiosfera nas tokrat pelje v Hajastan, kot Armenijo imenujejo domačini. 3-milijonska država je znana po svoji hriboviti pokrajini in tem, da je bila prva država, ki je krščanstvo sprejela kot uradno vero. Nekoč velesila, ki je nadzorovala vse med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ima danes zaradi sporov zaprte meje z dvema od svojih štirih sosed – Turčijo in Azerbajdžanom. V oddaji smo skupaj z domačinko Nare Galstyan spoznali armensko hrano, obiskali nekatere od znamenitosti, poslušali armensko glasbo ter se naučili nekaj armenskih izrazov.
- Laat meer zien
