Afleveringen
-
V nedeljo dopoldne se je naša ekipa sprehodila po mariborskih ulicah. Mimoidoče smo povprašali, kakšno je njihovo stališče glede dogajanja v Palestini. Zanimalo nas je, kje po njihovem ležijo vzroki za trenutno stanje, kdaj se je vse skupaj sploh začelo, kaj bi morala narediti Slovenija in kaj lahko naredimo običajni ljudje. V podcastu objavljamo odgovore vseh, ki so se bili pripravljeni ustaviti in podati izjavo.
-
Živinoreja je odgovorna za kar 18 odstotkov svetovnih izpustov toplogrednih plinov, kar je približno toliko kot izpusti celotnega transportnega sektorja. Ob tem je posebej problematična industrijska živinoreja, ki temelji na maksimizaciji proizvodnje mesa in drugih živalskih izdelkov. Na račun dobičkov za kapitaliste trpijo ljudje, okolje in živali. Dolgoročna rešitev, h kateri bi morali kot družba težiti, je ukinitev industrijske živinoreje, kar bi pomenilo prehod na gojenje živali v manjšem obsegu in v humanih pogojih ter občutno zmanjšanje uživanja in potrošnje mesa predvsem na t. i. globalnem severu. A ker je do takrat še dolga pot, se aktivisti za pravice živali trudijo, da bi z zakonodajnimi spremembami živalim vsaj malo olajšali trpljenje. V Društvu Projekt transparentnosti živalskih obratov, bolj znani kot Društvo AETP, so se odločili zagnati kampanjo Slovenija proti kletkam. O aktualni kampanji in pogledu na prihodnost živinoreje smo se pogovarjali s članoma omenjenega društva, Samom Curkom in Jasmino Filipič.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Pri nas je že od srede, 8. 5. 2024, zasedena predavalnica 1 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Ta oddaje je reportaža iz zasedbe, kamor smo se odpravili v četrtek in od udeležencev zbrali nekaj izjav o zasedbi, njihovih zahtevah ter o vlogi univerze v naši družbi.
-
V mesecu marcu smo se naposlušali reklam v katerih so nas pozivali, da kupimo rože in bonboniere za naše mame, babice, oz. vse ženske, s čemer bi se jim naj poklonili za domnevno požrtvovalnost za delo, ki ga opravljajo iz ljubezni. 8. marca smo praznovali dan žena, ki ga je pospremil ljubljanski protest, v katerem smo opozarjali na breme reproduktivnega dela, ki ga po večini še zmeraj opravljamo ženske. Hkrati smo priča vračanju patriarhata ali repatriarhalizaciji družbe, ki se kaže v pogospodinjanju žensk, vračanju reproduktivnega dela v zasebno domeno jedrne družine.
V mesecu marcu smo tudi priča pokolom žensk v Palestini. Palestinke namreč skupaj z otroci predstavljajo kar dve tretjini žrtev genocida, ki ga izvaja izraelski režim apartheida in že desetletja živijo pod okupacijskim režimom, kjer so dnevno podvržene bombardiranju, diskriminaciji, nasilju, pa pomanjkanju osnovnih življenjskih potrebščin. Kakšni sta sedanjost in prihodnost žensk v kapitalističnem sistemu? Kaj so osrednji problemi žensk in zakaj jih liberalni feminizem nikakor ne uspe rešiti? Zakaj se patriarhat še poglablja in zakaj ga najbolj občutimo prav ženske iz delavskega razreda, najbolj tiste, ki delajo v feminiziranih podplačanih poklicih?
O teh vprašanjih smo se v novi epizodi Pesinega soka pogovarjale Jerneja, Urška, študentka biomedicine in novinarka na Radiu Študent in Laura Jelić, osebna asistentka. Vsem trem nam je skupno, da delamo v feminiziranih poklicih.
Vabljeni k poslušanju.
-
V tokratnem pesinem soku odgovarjamo na vaša vprašanja. O Hollywoodu, liberalnih prijateljih, delavskem lastništvu in revoluciji. Tokrat v polni voditeljski zasedbi, okrepljeni z našo posebno poročevalko Franjo (na fotki!)
#rdečapesa
-
Zakaj kapitalizma ne moremo ozeleniti? Zagotovo ste se kdaj vprašali, zakaj imajo podnebne konference zmeraj slab priokus? Zakaj je torej reševanje okoljske krize v kapitalističnem sistemu nemogoče? O tem smo se na okrogli mizi v organizaciji ekosocialistične iniciative Klas pogovarjali z Danielom Tanurom, agronomom in ekosocialistom. Debata tekla o edini alternativi, ki bi iz podnebne krize rešila tako delavski razred kot okolje in naravo - ekosocializmu.
Po pogovoru smo ga poiskali in ga vprašali nekaj vprašanj. V odgovorih je povzel svoje misli o ekosocializmu, neuspehih kapitalistične ekomodernizacije, nevarnosti ekofašizma ter o strateških vprašanjih, ki ležijo pred nastajajočim ekosocialističnim gibanjem. Vabljeni k poslušanju.
-
V drugem delu epizode Pesinega soka “Halo? Dostava hrane tukaj” smo z gostom Grego Kraljem, izkušenim dostavljalcem na kolesu, ki je dostavljal v Sloveniji, Nemčiji in Kanadi, trenutno pa dela za Foodoro v Gradcu. Pogovarjali smo se, o tem, kaj so skupni problemi vseh dostavljavcev in kakšne so razlike glede na posamezne države. Kakšne so po njegovem alternative in kaj bi lahko pomembno izboljšalo pogoje dela vseh platformnih delavcev? Zakaj so v nekaterih krajih po svetu dostavljavci že redno zaposleni in kaj se lahko naučimo iz njihovih bojev?
-
V tokratnem Pesinem soku se pogovarjamo z dostavljalcem Galom Filipom Habincem, ki je redno zaposlen v restavraciji v manjšem mestu. To je prvi del dvodelne oddaje o dostavljalcih. V naslednjem delu bomo govorili z Grego Kraljem, ki dostavlja v Gradcu kjer imajo platformni delavci že možnost redne zaposlitve.
Z dostavljalcema se pogovarjamo o delovnih pogojih, problemih na delovnih mestih, o tem kakšne rešitve za izboljšanje svojega položaja predlagata in še marsičem. Skozi pogovor smo skušali ugotoviti, kakšne razlike v pogojih dela so med redno zaposlenimi dostavljalci pri restavracijah in platformnimi delavci.
-
V znak solidarnosti s Palestino so se v tednu od 13. do 19. novembra v Mariboru zvrstili kar trije dogodki: palestinski večer v Vetrinjskem dvoru, mariborski shod za Palestino in omenjen seminar. V aktualni epizodi Pesinega soka bomo prisluhnili izsekom iz okrogle mize, na kateri sta novinarja Kristina Božič in Boris Vasev govorila o medijskem poročanju o Palestini, okroglo mizo je vodila Urška Breznik. Pogovarjali so se o tem, zakaj je medijsko poročanje o dogajanju v Palestini tako pomanjkljivo in pogosto brez konteksta, zakaj sta kontekst in uporaba pravih besed tako zelo pomembna, kako bi morali nazivati izraelsko vojsko, če v primeru Hamasa govorimo o skrajnem gibanju in še marsičem. Okrogla miza je bila del seminarja Branje besede je branje sveta: Kolonizacija in osvobajanje Palestine, ki ga je v petek, 17. novembra 2023, organizirala Pekarna Magdalenske mreže.
-
Glas iz Palestine: "Nočemo statusa quo, ampak svobodno Palestino!"
-
Kaj se v resnici dogaja “za zaveso” v kuhinjah, za šanki, kjer poka in se smodi, medtem ko vi čakate na svojo malico, pico ali sedemhodni degustacijski meni? Kako je fetišizirana chefovska identiteta vplivala na odnose v kuhinji?Kako drugače je kuhati za “fino” restavracijo in javni vrtec? Zakaj strastni kuharji odhajajo iz poklica? Kako manko kadra v gostinstvu vpliva na tiste, ki ostajajo? Odgovore na ta in še mnoga druga vprašanja je iskala Ana z vodjo kuhinje v vrtcu Beltinci Borutom Kolarjem in mladim kuharjem Amadejem Lebičem, ki je pet let delal v ugledni veganski restavraciji.
-
O povezavi med družbenim vprašanjem in okoljsko problematiko smo se pogovarjali z raziskovalcem in političnim organizatorjem Emanuelom Leonardijem.
Rdeča pesa se je udeležila Mednarodne poletne šole politične ekologije 2023, ki je med 21. in 25. 8. Potekala je na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Tema letošnje poletne šole je preseganje neenakosti zelenega prehoda. Med predavatelji je bilo moč slišati veliko različnih pogledov na neenakosti in okoljsko krizo. Po predavanju Okoljevarstvo delavskega razreda in podnebna pravičnost smo poiskali Emanuela Leonardija, ter z njim nadalje razvili teme, ki se jih je dotaknil v svojem predavanju. Z njim smo govorili o transformaciji podnebnih gibanj v zadnjih 30 letih, uspešnih povezavah delavskega in okoljskega boja v Italiji, vplivu, ki ga so ti boji imeli na dojemanje okoljevarstva v Italiji, vlogi mednarodnih in nacionalnih institucij pri spopadanju s podnebno krizo in zakaj je delavski razred edini akter, ki lahko reši planet pred okoljskim kolapsom. Spregovorili smo tudi o tem kaj bi morali, kot politični organizatorji, početi v tem boju.
Tokratni pogovor je izjemoma potekal v angleščini.
-
Uboj 17-letnega Nahela Merzouka iz strani policije, ki se je zgodil v Franciji konec junija je po vsej državi, predvsem pa v Parizu, sprožil množične proteste proti policijskem nasilju. Vse od nastopa Macronove vlade smo v Franciji priča številnim protestom in izgredom; od rumenih jopičev, protestnih shodov proti pokojninski reformi in trenutnih množičnih shodov v podporo umorjenega mladoletnika. Slednji je postal žrtev francoskega represivnega aparata, ki velja za enega najbolj nasilnih v Evropi.
V tokratnem podcastu Pesin sok boste izvedeli, zakaj v Franciji prihaja do porasta nacionalizma in nasilne retorike. Kakšen je zgodovinski kontekst vse večjih medrazrednih napetosti? Kako se od skrajno desne politike, ki jo uteleša Marine LePen razlikuje Macronova vlada? Kdo daje vse večja pooblastila policiji in kako se Francija pri tem razlikuje od Slovenije? Kaj pomeni sistemska diskriminacija in kakšen vpliv ima na delavski razred v Franciji?
Povezave, omenjene v podcastu:
Anine objave na Radiu študent: https://radiostudent.si/ljudje/ana-podvrsic Knjiga Iz socializma v periferni kapitalizem: https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/odklj/137772035 Peticija francoskih sindikatov in organizacij: https://solidaires.org/sinformer-et-agir/actualites-et-mobilisations/communiques/notre-pays-est-en-deuil-et-en-colere/ -
Kdo je zmagal na kongresu Levice? Kakšne so razlike med ti. “levim krilom” in dosedanjim vodstvom stranke? Gre zgolj za razlike v (revolucionarni) retoriki ali za kaj več? Kaj nam o usodi stranke lahko povedo izkušnje Sirize, Podemosa in drugih podobnih strank po Evropi?
Katere so ključne težave naprednih političnih gibanj pri nas in kako jih preseči?
Vse to in še več izveste v DRUGI EPIZODI podcasta Rdeče pese: Kaj dogaja v Levici?
Pesine objave o Levici:
Levica v močvirju liberalne politike: https://bit.ly/3PAYXag
Pokojninska reforma - francoska levica nasprotuje, slovenska izvaja: https://bit.ly/44vDrI2
Zakaj gre levica proti sredini - ABC političnega oportunizma: https://bit.ly/3NEGrLC
Kapitulacija: https://bit.ly/3NA8dZt
Mesec z orisom pokojninske reforme na strani kapitala?: https://bit.ly/3NYhUSX
-
Kakšno je stanje prevladujočih medijev v Sloveniji? Kakšno vlogo igra v medijih profitni motiv? Kaj pa lastništvo medijev? Katere ideje zastopajo prevladujoči mediji? Ali neodvisni, objektivni in nepolitični, neideološki medij sploh obstajajo? Kako mediji reproducirajo svetovni nazor za namene kapitalističnega razreda? Kako je v medijih zastopan delavski razred? Koliko je v novinarstvu manevrskega prostora za pisanje iz socialistične pozicije? Kaj je socialistični medij in kakšna je njegova vloga v družbi?
O vseh teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali v PRVI ODDAJI podcasta Rdeče pese: Zakaj potrebujemo socialistični medij?
Spodaj je seznam naprednih spletnih strani in medijskih platform, ki jih priporočamo pri Rdeči pesi: Radio Študent, Novi plamen, Bilten, Red Flag, Word Socialist Web Site, Socialist Alternative, Socialist Voice, Socialist Worker, Jacobin, Novara Media, In Defence of Marxism, Socialist Appeal, Marxist, Counterfire, Climate and Capitalism, Monthly Review Online, Fightback, Labor Notes, Tribune Magazine, Tempest, Michael Roberts blog ter Kevin Ovenden Facebook stran.
Pesine objave o medijih:
Objave o RTV: https://bit.ly/3OrtPJN, https://bit.ly/3q2JXHt in https://bit.ly/3WnmjkS Napad na Ano Lah: https://bit.ly/3orBk8M Medijski prestopi v politiko: https://bit.ly/3UKVXZ1 Za tisk, svoboden od trga: https://bit.ly/3PgspSS O (ne)pristranskosti medijev: https://bit.ly/3NcDrFQ -
V EU je vsaka tretja ženska (33 %) doživela fizično in/ali spolno nasilje od svojega 15. leta starosti (FRA, 2014). Ekonomska odvisnost žensk v Sloveniji je v letu 2021 večja kot v letu 1965. Zakaj kriza bolj prizadene ženske? Za koga je pomembno, da mama zastonj kuha, lika in pere v svojem “prostem času”? Ali lahko govorimo o novem valu feminizma, kdo ga vodi, koga morda izpušča in kdo se ga boji? O tem na materinski dan v Rdeči pesi.
-
Jasno je, da kapitalizem na stanovanjskem področju pozna le krizo. Nikoli in nikdar se trg še ni “samozreguliral” v dostopna stanovanja. Kapitalist dopušča množična stanovanja vselej le s stisnjenimi zobmi. V deveti Pesi z gostom Klemnom Ploštajnerjem o kapitalističnih procesih v mestih. Zakaj ni stanovanj, čemu so namenjene bjutifikacije naših ulic in kdo sploh rabi hotele in luksuzne vila bloke? So boomerji šparali, milenijci pa zapravili na avokado-toastu? V oddaji Klemen predstavi točke nepremičninskega trga na katerih se meščanska ekonomija spotika in izpostavi dejanske trende, ki naše domove spreminjajo v tuj zaslužek.
-
Včasih študij za delo, danes delo za študij. V osmi rdeči pesi smo se spraševali kakšna je vloga študentskega dela in kakšen položaj na trgu delovne sile zasedajo študentski delavci in delavke, kako zbirajo in porabljajo denar študentske organizacije, si Janša res želi neuke državljane in kaj se dogaja s Radiom Študent.
-
Zakaj se polovica Slovencev ne namerava cepiti, kdo je financiral s svetlobno hitrostjo razvito cepivo proti Covid19, kaj pomeni učinkovitost in kako vemo, ali je cepivo varno, kako kapitalistični produkcijski način vpliva na to kaj se bo raziskovalo in kaj je tisto, kar bi si kot družba želeli raziskovati, pa tudi, ali je s cepljenjem zares nekaj narobe oz. v katerem grmu tiči zajec, se sprašujemo v prvi pesi leta 2021.
-
Naj rdeča pesa odmeva v vsaki brunarici, na vsaki ilegalni rejv zabavi in domači garaži! Tokrat odgovarjamo na vaša vprašanja. O medijih, sindikatih, drogah in trenirkah. Samo za vas.
- Laat meer zien
