Afleveringen
-
Verjetno se vsakdo izmed nas kdaj vpraša, kdo so bili naši predniki. Pretekli rodovi, o katerih se je ustno izročilo izgubilo in o katerih nam tudi naše babice ne znajo več ničesar povedati. Zelo dober vir informacij so civilni in cerkveni matični arhivi z matičnimi knjigami z zapisanimi rojstvi, smrtmi in porokami, ki so v večini že dostopne na spletu. Zadnja leta narašča tudi analiza sline oziroma analiza DNK, ki nam lahko pove, katerim etničnim skupinam pripadamo. Prek obstoječih baz podatkov vzorcev DNK pa lahko pridemo tudi do nam neznanih še živečih sorodnikov. Več o tem nam je povedal profesor doktor Damjan Glavač, vodja Oddelka za molekularno genetiko pri Inštitutu za patologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Svoji zgodbi o iskanju prednikov pa sta nam zaupali prijateljici Martina Horvat, ki ima v svojem družinskem drevesu več kot 90 tisoč ljudi, in Alenka Viceljo, druga sestrična v 12. kolenu znamenitega italijanskega slikarja Tiziana.
-
Zametki organizirane prehrane se prvič pojavijo v obdobju industrializacije na prelomu 19. in 20. stoletja, a pogosto bolj iz produktivnostnih razlogov kot zaradi socialne skrbi. Z razvojem socialnih držav in delavskih pravic po drugi vojni je postala organizirana prehrana na delovnem mestu pomemben del skrbi za delavce, a ena prvih žrtev tranzicije so bile prav tovarniške menze in kantine. Valovska ekipa je v tednu pred prazniki obiskala nekaj obratov, ki še ponujajo prave delavske malice in kjer za svoj denar dobiš pošteno porcijo.
Foto: MMC
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Na današnji praznik dela, ko se po navadi ozremo v zgodovino, spomnimo na čase, ko so se delavci borili za svoje pravice in podobno, se bomo mi zdaj ozrli v prihodnost. Ena od sodobnih pogruntavščin tega tisočletja je coworking, sodoben način dela, ki samozaposlenim in drugim profesionalcem omogoča, da si občasno ali stalno delijo delovni prostor z drugimi ustvarjalci iz sorodnih ali čisto različnih panog. V Rigi, prestolnici Latvije, ti prostori v zadnjih letih rastejo kot gobe po dežju. Okoli 20 jih je raztresenih po vsem mestu in enega izmed njih, StartUp House Riga, kjer je svoj prostor našlo 60 startupov, smo obiskali tudi mi.
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
-
Vsak človek se prej kot slej znajde v situaciji, ko mora nekdo poskrbeti zanj. Ali je to čisto na začetku, ko mu na svet pomaga babica, ga prvič umije patronažna sestra ter zanj čez dan skrbi vzgojiteljica v vrtcu. Ali pa je to skozi življenje, ki lahko na različne načine prizadene človeka, ko mu morajo ti poklici priskočiti na pomoč.
Letošnji praznik dela tako na Valu 202 posvečamo ljudem, ki so svoje življenje namenili zato da kot družba normalno funkcioniramo. To pa počnejo tiho, brez izpostavljanja, skoraj neopazno in velikokrat spregledano. Tako na osebni kot na sistemski ravni. So nepogrešljiv del družbe, a pogosto prezrti in slabo plačani. Seveda to niso edini poklici, ki so pomembni za delovanje družbe ter pogosto spregledani. So pa tisti, ki skrbijo za človekovo dostojanstvo od prve plenice do zadnje postelje.
Sogovornice:
babica Tadeja Črnilec, ki je v šestih letih na svet pomagala že več kot 1000 novorojenčkom,vzgojiteljica Albina Bračko, že 20 let dela v vrtcu Šmarje pri Jelšah,medicinska sestra Simona Kaplan, ki se že več kot 37 let posveča mladostnikom s posebnimi potrebami,patronažna sestra Darja Hermonko v patronaži dela že 18 let, včasih mora bežati tudi pred psi,srednja medicinska sestra Valerija Karneža, ki pravi, da bodo enkrat dočakali tudi dostojno plačilo.Za odziv piši na neza.borkovic@rtvslo.si ali gasper.andrinek@rtvslo.si.
-
Prvega maja brez tradicionalne budnice preprosto ni. Člani Pihalnega orkestra Logatec so nam povedali, kakšno je prvomajsko jutro nekega godbenika, katere vezi jih že vrsto let ohranjajo v orkestru in kako so potekale priprave na letošnjo budnico.
-
Irena Colja in Katica Del Bon sta sestri dvojčici, pa tudi avtorici razstave o partizanskem borcu in narodnem heroju Antonu Šibelji - Stjenki ter knjige Kdo so bili ti ljudje. V njej nadaljujeta delo očeta Franca Šibelje, ki je bil soborec Stjenke in je dogajanje med drugo svetovno vojno opisal v knjigah "Kraški junak Stjenka" in "Med prvimi partizani na Krasu", ob tem pa vedno govoril, da ima gradiva še za eno knjigo. In prav to gradivo, fotografije, dokumente, rokopise iz vojnega in povojnega obdobja sta 23 let po očetovi smrti v njegovih kovčkih našli sestri Šibelja, ki zdaj nadaljujeta njegovo literarno poslanstvo, ohranjata očetove vrednote in spomin nanj ter na dogodke, ki so se med vojno in po njej dogajali na Primorskem.
-
Ob pogrebu papeža Frančiška smo se pogovarjali z urednikom uredništva za religije in verstva programa Ars dr. Tomažem Gerdenom.
-
V Cerknem so z nizom dogodkov zaznamovali 80 let od izvedbe Partizanskih smučin, edinstvenega športnega tekmovanja med drugo svetovno vojno, poznanega tudi kot partizanska smučarska olimpijada. 20. in 21. januarja 1945 so se borci v takrat osvobojenem Cerknem, vendar še vedno sredi vojne vihre, pomerili v veleslalomu, smučarskih skokih in patruljnem teku. Tekmovanje je spremljala množica ljudi, zavezniška letala pa so med tekmo v skokih odvrgla pomoč. Dogodku so se sredi meseca poklonili z odprtjem panojske razstave in spominske poti. Podrobneje pa v prispevku Nine Brus.
-
Vas zanima, kako je naša prestolnica izgledala v času 2. svetovne vojne? Kako je Ljubljana skorajda čez noč postala dvojezično mesto, s kako krutimi prehranskimi stiskami so se srečevali meščani in kako je bil takrat z vrtički in njivami zapolnjen park Zvezda? Odgovore na vsa ta vprašanja lahko od 24. aprila naprej najdete v prostorih Mestnega muzeja Ljubljana, kjer je na ogled povsem sveža celoletna razstava z naslovom "1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno".
Pogovarjali smo se z avtorjem razstave dr. Blažem Vurnikom. Razstavne eksponate si lahko v 1. nadstropju muzeja ogledate vse do 12. aprila 2026.
-
Zagotavljanje varnega in spodbudnega športnega okolja za vse je naloga vseh nas, ki smo del širše družbe. Kdaj torej zastriči z ušesi in ukrepati? V tujini ima več držav programe, ki vključujejo politike, izobraževanja, nadzor in podporne mehanizme za preprečevanje zlorab, nadlegovanja in drugih oblik škodljivega vedenja v športnem okolju. V Združenih državah se program, ki je bil ustanovljen pred osmimi leti, imenuje US Center for Safesport, v Avstriji je organizacija 100% SPORT leta 2021 uvedla nacionalne standarde za varnost v športu, ki vključujejo analizo tveganj, zaščito otrok, obvezna usposabljanja, smernice za etično vedenje in postopke za obravnavo prijav.
Športniki se v primeru vprašanj, tudi zlorab, pri nas lahko obrnejo na Policijo, Olimpijski komite Slovenije ima Žvižgavko, eden od institutov pa je tudi Varuh športnikovih pravic, ki ga v svojem drugem mandatu vodi nekdanji vrhunski skakalec v višino doktor Rožle Prezelj. -
"Dan po tem, ko se je na velikonočno nedeljo pojavil na Trgu svetega Petra, se je danes ob 7.35 rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu." Tako so dopoldne sporočili iz Vatikana. Frančišek je bil prvi papež iz Latinske Amerike in je bil na čelu Katoliške cerkve 12 let. O njegovem življenju in vrednotah, ki jih je zagovarjal, smo se pogovarjali z našim nekdanjim dopisnikom iz Italije Jankom Petrovcem.
Foto: Reuters -
Na veliko noč vas vabimo na izlet v Adlešiče, kjer še vedno živi več kot 200 let stara tradicija pisanja belokranjskih pisanic, ki so od leta 2012 tudi vpisane v register žive kulturne dediščine. In ne, nismo se zmotili, na pisanice se ne riše, ampak piše. To je prva stvar, na katero nas je opozorila gospa Vesna Veselič, ki je svojo prvo pisanico napisala pred točno 25 leti.
-
Kljub temu, da je odvisnost od elektronskih naprav večja, se odvisnost od prepovedanih drog ne zmanjšuje. V Sloveniji so leta 2023 zabeležili najvišjo stopnjo umrljivosti, zaradi predoziranja z drogami. Tako imenovana vojna proti drogam, ne deluje. So pa zato bolj učinkoviti programi zmanjševanja škode, ki delujejo tudi pri nas, eden takšnih je program varne sobe. V Sloveniji se je prva varna soba odprla novembra 2024 v Novi Gorici.
Sogovorniki:
Luka Mrak, Slovensko združenje za duševno zdravje ŠENT.Tina Kodre, socialna delavka.Miha Kramli, vodja centra za zdravljenje odvisnosti Nova Gorica.Matej, uporabnik varne sobe. -
Sezono 2024/2025 bo na Velikem odru Drame SNG Ljubljana sklenila premiera aktualne in eksplozivne družbenokritične igra Roberta Ickeja Zdravnica. Gre za preoblikovano dramo Arthurja Schnitzlerja Profesor Bernhardi iz leta 1912. Robert Icke je osrednje dogajanje postavil v središče družbenih tegob 21. stoletja. Zdravnica v režiji Martina Kušeja, izpostavlja vprašanja medicinske etike proti verskim prepričanjem, populizmu in toksičnosti medijev. Predzadnja premiera sezone Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa bo veliko delo svetovne klasike Kralj Lear, tragedija Williama Shakespearja v režiji Ivice Buljana. Glavno vlogo v prevodu Milana Jesiha bo odigral Bine Matoh.
-
Španija je med pomembnejšimi članicami Evropske unije, toda pri nas ni preveč izpostavljena. Čeprav gre z 48 milijoni prebivalcev za dosti večjo državo, imajo v Španiji nekatere podobne težave kot Slovenija. Zaradi pomanjkanja in visokih cen stanovanj v večjih mestih potekajo množični protesti, razlika med bogatimi regijskimi središči in podeželjem je vse večja. Močne so skrajne politične stranke, vlado vodi socialistični premier Pedro Sanchez, ki je zelo kritičen do Izraela, kot prvi evropski politik po začetku carinske vojne je obiskal Kitajsko. V Španiji mineva tudi 50 let od padca totalitarnega režima generala Franca, ki v nekaterih krogih še vedno vzbuja tudi odobravanje.
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
-
V seriji o temnih plateh športa po oddajah o spolnem in fizičnem nasilju dodajamo oddajo o motnjah hranjenja. Te sodijo med psihične bolezni z zelo raznolikimi vzroki. Najpogosteje se motnje hranjenja pojavijo v športih, v katerih je v ospredju estetika, v antigravitacijskih, vzdržljivostnih športih in v športih težnostnih kategorij. Športnika, ki pade v primež te bolezni, običajno žene želja po doseganju idealne telesne mase za izboljšanje športnih rezultatov. Znaki, da je lahko nekaj narobe, so različni, a pogosto se tak posameznik oddalji od družbe, ne uživa več skupnih obrokov, je 'vselej sit', ali pa bo 'jedel kasneje'. Gostji oddaje bosta nekdaj zelo uspešna smučarska tekačica Maja Benedičič, udeleženka olimpijskih iger v Torinu, ki se je z boleznijo pa se je bojevala kar 16 let, zdaj pa je že 10 let ozdravljena, strokovna gostja pa bo izredna profesorica Saša Cecić Erpič.
-
V Milanu poteka Teden oblikovanja, najbolj obiskan oblikovalski dogodek na svetu. Obiskali smo slovenski razstavni prostor Material Bar, ki se nahaja v prestižni vili Bagatti Valsecchi v predmestju Varedo. Ta razstavni prostor vsako leto obišče več kot 90 tisoč obiskovalcev. Letos slovenska rezidenca izstopa iz povprečja, saj predstavlja diametralno nasprotje klasičnim načinom razstavljanja. Običajno vidimo razne predmete za stekleno vitrino, tokrat pa je skupina slovenskih rokodelcev in podjetnikov svoje ustvarjanje prikazala v živo in k sodelovanju povabila tudi obiskovalce. Skupaj se bo predstavilo enajstih izbranih slovenskih oblikovalskih praks, od lončarstva, pletenja košar in šiviljstva do umetnosti oblikovanja zvoka, nabiranja zelišč in gojenja gob. Koncept je osnovala trojica kuratorjev Rok Oblak, Bor Pungerčič in Katarina Dekleva. Projekt je del programa Centra za kreativnost in Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Ljubljana.
Foto: Marijo Županov
-
Dr. Hans Kluge began his first term as a WHO Regional Director for Europe almost simultaneously with the outbreak of the COVID-19 pandemic. Now entering his second term, he faces a new crisis—the withdrawal of the United States from the organization. Although we’ve overcome the coronavirus, Dr. Kluge remains cautious. Europe is stagnating—or even regressing—across numerous health indicators. What concerns him most, especially in a time when funding for health is being redirected toward defense, is the growing pandemic of mental health issues among young people.This is the interview with Dr. Hans Kluge in English. It was recorded in March 2025 in Copenhagen.
*
Tole je intervju z regionalnim direktorjem Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo Hansom Klugejem, ki smo ga posneli na sedežu regionalnega dela organizacije v Koebenhavnu. Svoj prvi mandat je Kluge nastopil tako rekoč sočasno z začetkom pandemije, v nov mandat pa zagrizel z novo krizo – umikom Združenih držav iz organizacije. Čeprav smo koronavirus premagali, ni optimističen. Evropa stagnira ali celo nazaduje pri številnih kazalnikih zdravja, najbolj pa ga v času, ko denar za zdravje preusmerjamo v obrambo, skrbi naraščajoča pandemija duševnih bolezni med mladimi. Pogovor pa začenjamo z reflesijo koronavirusnega obdobja.
-
Po oddaji o poškodbah, ki so stalnica v vrhunskem športu, tokratno namenjamo opozarjanju na fizično in spolno nasilje v športu. Športniki o tem pri nas po večini niso pripravljeni javno govoriti, zato je o tem spregovorila novinarka časnika Dnevnik Tina Jereb, ki je prva objavila zgodbo o 'jeseniškem ravnatelju'. Omenjeni spolni prestopnik, ki je prejšnji teden začel prestajati zaporno kazen zaradi spolnega nasilja nad svojo mladoletno pastorko, je tudi kot nekdanji olimpijec je s svojimi predatorskimi lovkami povzročal veliko stisk, dokler ga policiji ni prijavila nekdanja žena.
Boj proti spolnemu in fizičnemu nasilju v športu je ključen za zagotavljanje varnega, spoštljivega in vključujočega okolja. Športniki se namreč le tako lahko osredotočijo na dosego svojih ciljev brez strahu, kar preprečuje tudi negativne posledice za duševno in fizično zdravje posameznikov. -
V četrtek se je v Bologni končal največji mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature, kjer je bila lani Slovenija gostujoča država. Letos je častno štafeto predala Estoniji.
Posebnost bolonjskega knjižnega sejma je tudi mednarodna razstava ilustracij, kjer se predstavljajo ilustratorji iz vseh koncev sveta. Letos se je prijavilo rekordno število 4374 ilustratorjev iz 89 držav in le 77 med njimi je doletela čast, da so razstavili svoja dela. Tudi slovenski ilustratorji so bili že večkrat med razstavljavci. - Laat meer zien
