Afleveringen
-
Ta konec tedna se na vitranški strmini merijo najboljši alpski smučarji, konec marca pa bo le streljaj stran, pod Poncami, tradicionalni zaključek svetovnega pokala v smučarskih skokih. Največji zimski športni praznik bo v Planico spet privabil ogromno obiskovalcev, organizatorji prireditve pa bodo letos v vrste prostovoljcev sprejeli 10 odstotkov invalidov in jim omogočili zelo zanimivo izkušnjo. Med prvimi se je za to odločil Tomi Jakša, ki je z nami tudi delil svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo o volji, o moči, o težkih odločitvah.
-
Ljubezen, umetnost in vandranje – vse troje združuje LUV fest, ki je že tretjič našo prestolnico opremil z brbotajočimi instalacijami po stari Ljubljani, svetlobnimi bliski in ptički, ki nas spremljajo po mestnem jedru. Tako kot že prejšnji dve leti pa festival prinaša tudi različne dogodke in vodenja po krajih, kjer so se dogajale ljubezenske zgodbe. Eden takih je tudi Vila Zlatica, prelepa meščanska vila v Rožni dolini, kulturni spomenik lokalnega pomena in nekdanji dom znamenitega ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Vilo je slovenski državi poklonila njegova hčerka Zlatica Hribar, ki je vse življenje skrbela za to, da se je ohranjal spomin na njenega očeta. Hiša, ki z ohranjenimi prostori s pohištvom in predmeti spomnijo na življenje Hribarjevih in tedanjega meščanstva je v upravljanju Muzeja in galerij mesta Ljubljana, v vili pa domuje tudi glavna pisarna Foruma slovanskih kultur, Hribar je bil namreč privržen panslovanski ideji. A bolj kot njegovo politično življenje bo tokrat v ospredju ljubezensko.
Foto: Andrej Peunik "MGML"
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Hrvaška je med članicami Evropske unije med državami z največjo stopnjo izseljevanja mladih, hkrati pa se je na Hrvaško v zadnjih letih priselilo veliko delavcev s Filipinov, Nepala in Indije. Kako na eni strani zajeziti beg možganov in kako na drugi strani poskrbeti za integracijo?
Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Talenti EU regij v Hiši EU
-
Vojna v Ukrajini je terjala na desettisoče življenj. Zarezala je globoko v življenja in družbeno tkivo. Leta 2022, po pobegu iz Mariupolja, je Artem na Krim poklical babico. Ta ga je vzgajala, ko je pri osmih letih ostal brez matere. Želel ji je voščiti za 81. rojstni dan. Voščilo je zavrnila, Artemu pa rekla, da je fašist. Potem se nista več slišala.
To je ena od številnih življenjskih zgodb Ukrajincev, ki jih je zabeležil Vahur Laiapea. Estonski avtor dokumentarnih filmov je bil v Ukrajini že dva tedna pred rusko invazijo 24. februarja 2022. Vedel je, kaj se bo zgodilo. Od takrat se vrača. Blizu 400 intervjujev je že opravil. In še ni konec.
"Slišim, da gre Artemu dobro. V Hersonu dela v restavraciji. No, kolikor dobro gre lahko človeku v Hersonu. Ko sem bil tam pred časom, sem videl ruske brezpilotne letalnike, ki so preganjali običajne ljudi. Med mojim obiskom sta bila tarča napada dva avtobusa in ljudje so umrli. Ljudje na poti domov. Običajni ljudje." V Hersonu je novembra in decembra lani v napadih brezpilotnikov umrlo 16 civilistov, ranjenih je bilo 150. Nekateri so napade označili za človeški safari. -
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
-
V predolimpijski sezoni 2024/25 v svetu smučarskih skokov ne mine tekma, kjer se ne bi pogovarjali o ideji vodilnih mož pri Mednarodni smučarski zvezi, ki želi že po olimpijski sezoni na prizoriščih, kjer tekmujejo smučarski skakalci organizirati tudi tekme skakalk in s tem združiti oba koledarja. To prinaša veliko vprašanj in še več pomislekov z vseh strani, kakšne posledice bi imela tovrstna odločitev za prireditelje z manjšimi skakalnicami, med katerimi je tudi Ljubno, kjer se vsako sezono zbere največ navijačev, pa smo raziskali prav ob robu štirinajste izvedbe tekme svetovnega pokala v Zgornji Savinjski dolini.
-
V Nordijskem centru v Planici so decembra končali prvo fazo raziskav učinka vadbe prostovoljcev na tako imenovani človeški centrifugi ob hkratnem neprekinjenem 60-dnevnem ležanju. Z raziskavo, ki jo izvajajo v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo, iščejo načine vadbe, s katerimi bi astronavti med daljšim bivanjem v vesolju ostali v čim boljši telesni kondiciji. Zdaj se začenja druga faza raziskave učinka vibracijske vadbe med hipoksično neaktivnostjo, za katero iščejo nove prostovoljce.
-
Letošnje zimske počitnice na Radiu Slovenija prinašajo nekaj prav posebnega – novo otroško izobraževalno-igrano serijo Zverinice. Gre za kratke živalske zgodbe, ki na igriv in poučen način najmlajše popeljejo v čudoviti svet biotske raznovrstnosti,razkrivajo pa tudi zanimiva in presenetljiva dejstva o živalih.
Prvim desetim epizodam lahko otroci prisluhnejo od prihodnjega tedna naprej vsak dan ob 9.40 na Prvem programu Radia Slovenija, najdete jih lahko tudi na portalu Živ žav in v vseh aplikacijah za podkaste. Danes pa smo obiskali Prirodoslovni muzej, kjer je skupina vrtčevskih otrok premierno prisluhnila epizodi o slonu. -
Glasbeni predstavitveni festival MENT je v Ljubljano enajstič zapored privabil ljudi iz cele Evrope in še dlje. Poleg več kot 80-ih koncertov deluje tudi v simbiozi s konferenco o glasbi in omogoča predstavitev izvajalcev pred mednarodnimi profesionalci. Kdo je Ment obiskal, zakaj se obiskovalci vračajo in nenazadnje, ali ima MENT svoje unikatno vzdušje in če ja, kaj to je?
-
Odnosi na mednarodni ravni so zaostreni. Zdi se, da je postalo odveč še tisto malo ostankov kolikor toliko delujočega mednarodnega prava. Uveljavlja se zakon močnejšega. Na eno najmočnejših držav mejita Finska in Estonija. Od Rusije ju skupaj ločuje 1600 kilometrov kopenske meje. Povezuje pa nepozabljena zgodovinska izkušnja. Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z ženskimi vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Življenje ob Rusiji in doživljanje grožnje preverjamo v estonskem obmejnem mestu Narva z večinsko rusko govorečim prebivalstvom, v Talinu z vojaškimi prostovoljkami, v Helsinkih pa na ogledu podzemnih zaklonišč.
Sogovorniki:
Mihhail Komaško, voditelj na rusko govorečem programu estonskega javnega radiaElisa Jakson, estonska ženska prostovoljna obrambna organizacijaPauliina Eskola, finsko notranje ministrstvoNina Järvenkylä, civilna zaščita v HelsinkihPriporočamo poslušanje Vročega mikrofona o tem, v kakšnem svetu živimo in kako je nanj prirpavljena Evropa.
-
Nova Gorica je skupaj z Gorico prevzela naziv Evropska prestolnica kulture. Po slavnostnem odprtju na Trgu Evrope se je dogajanje preselilo v središče Nove Gorice. Trg Edvarda Kardelja so prevzeli osupljivi umetniški nastopi in projekcije na pročeljih stavb.
-
Slovenska kultura je občasno prisotna tudi na Kitajskem. Te dni svojo turnejo v Šanghaju in Pekingu pričenja pianist in glasbeni producent Tine Grgurević-Bowrain, lani sta v Šanghaju gostovali razstavi o svetovni popotnici Almi Karlin in arhitektu Jožetu Plečniku. Z njegovim delom se veliko ukvarja tudi profesorica Wanli Mo, s katero sta se na Kitajskem srečala Maj Valerij in Luka Hvalc.
-
Kranj se kot mesto prvič omenja v 13. stoletju, vendar je bilo območje mestnega središča poseljeno že v mlajši kameni dobi oziroma neolitiku. V bogati 6000-letni zgodovini so svoj pečat v mestu pustili mnogi. Najbolj ga je verjetno zaznamoval pesnik dr. France Prešeren, ki je od jeseni leta 1846 pa do 8. februarja 1849 prebival v Prešernovi ulici številka 7, kjer je danes spominski muzej. Spomine na prebivalce mesta med rekama Savo in Kokro, tudi tiste iz starodavne preteklosti, pa hrani Gorenjski muzeji in so zdaj na ogled na arheološki razstavi, poimenovani Svetinje in črepinje, v gradu Khislstein.
Skoraj tristo predmetov, ki so jih našli pri arheoloških izkopavanjih na Tomšičevi ulici, sosedi Prešernove, nas pelje v naselbinske kulture od prazgodovine do sedanjosti. Po razstavi, ki sta jo oblikovali Ariana Furlan Prijon in Barbara Bogataj Kokalj, nas je peljala kustosinja za arheologijo v Gorenjskem muzeju in vodja razstavnega projekta dr. Veronika Pflaum. Avtorica ilustracij na razstavi je mag. Irena Jeras Dimovska. -
V prihodnjih minutah gremo na Koroško, kjer se v teh dneh razkazujejo najbolj prestižni surovi kosi lesa iz slovenskih gozdov. Najbolj vreden slovenski les je po svetu zelo cenjen, lastniki iz vse Slovenije pa posamezne hlode prodajajo na dražbi v Slovenj Gradcu. Ta ni več edina pri nas, ostaja pa največja v tem delu Evrope. Tradicionalno največje vrednosti dosegajo gorski javorji rebraši, a pogosto lahko najbolj vredne hlode najdemo tudi na domačem dvorišču, travniku ali v sadovnjaku.
-
Venera, Saturn, Jupiter in še Mars! Prav v teh dneh lahko v zgodnjih večernih urah na nebu opazite več razločnih in svetlih pik. Te pike so planeti iz naše neposredne soseščine, ki so – tudi zaradi jasnine na nebu ta teden – čudovito vidni. Zakaj smo tokrat bolj pozorni nanje? Ne zaradi kakšnih astroloških ambicij, ampak ker gre za večerne ure in je predstava planetov na nebu na neki način del našega aktivnega dne.
Kaj vse je moč videti tam zgoraj v večernih urah te dni, razlaga profesor astrofizike na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter.
Zapiski:
Najlepše fotografije severnega sija leta 2024, med njimi je tudi fotografija Slovenca Uroša FinkaSonda ParkerProba-1Misija JuiceMisija Europa ClipperO sumljivem asteroidu 2024 YR4 -
Okoli 250 ljudi si je v živo ogledalo Emo, izbor za slovensko pesem Evrovizije, na katerem smo dobili predstavnika, ki nas bo maja zastopal v Švici. Kaj se je dogajalo na letošnji Emi? Kakšno je bilo razpoloženje v zakulisju? Kako so nastop doživeli izvajalci? Na Emi je bila tudi naša ekipa.
-
V 150 kuhinjah, dnevnih sobah, kavarnah, kleteh in muzejih, se je v sedmih dneh zvrstilo 267 koncertov. Že 10. subkulturni glasbeni festival Kavč je pripeljal glasbo v nenavadne prostore in jo približal ljudem. V središču Ljubljane smo obiskali koncert slovenske zasedbe Zajtrk, ki so nastopili sredi dnevne sobe že stalne gostiteljice festivala Elde. Koncerta se je udeležilo 20 posameznikov in posameznic z željo po glasbeni izkušnji brez navideznih zidov, kjer občinstvo in glasbeniki postanejo eno.
-
Ko se je v avli ljubljanske Filozofske fakultete pojavila stojnica s študijsko literaturo, mimoidoči študenti niso mogli verjeti, da se lahko do razstavljenih učbenikov in delovnih zvezkov dokopljejo brez kakršnega koli plačila. Predstavniki in predstavnice oddelkov so namreč v okviru Študentske organizacije FF UL vzpostavili prvi sklad učbenikov in delovnih zvezkov, ki se izvaja na visokošolski ravni, kot odziv na vrtoglave cene študijskega gradiva, za katero lahko na nekaterih smereh študenti odštejejo tudi po sto evrov.
-
Pohodništvo, obiskovanje gora, tudi pozimi, sploh pa poleti, se je v zadnjih letih izjemno razširilo. Tudi tujih pohodnikov je pri nas vedno več, ta množičnost pa se seveda odraža tudi v številkah intervencij. Gorski reševalci so recimo leta 2013 opravili 329 intervencij, leta 2019 že 604, leta 2023 je padel rekord, 685 posredovanj, lani malce manj, 629, letos že 23 pa smo šele 25. januarja.
V terenskem studiu smo gostili izkušena inštruktorja mariborskega društva GRS Ljuba Hansela in Janeza Glažarja.
-
Turno smučanje, zimski šport, ki bo svojo premiero doživel na olimpijskih igrah leta 2026, postaja vse bolj priljubljeno tudi v Sloveniji. Podali smo se na Roglo, kjer smo po jutranjem nedeljskem treningu ujeli del slovenske reprezentance. Selektor Robert Pritržnik, trener Simon Iskra in tekmovalec Maj Pritržnik so predstavili tudi posebno opremo in discipline, ki so precej drugačne od tistih, ki jih poznamo v alpskem smučanju.
Foto: MMC, Reuters - Laat meer zien
