Afleveringen
-
V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se dogaja z našim telesom, ko večino dneva preživimo v sedečem položaju, kako to vpliva na naše mišice, kosti in na naš srčno-žilni sistem in predvsem, kaj lahko naredimo, da omilimo negativne posledice sedenja.
Gostje:
specialist kardiologije in vaskularne medicine na ljubljanskem Kliničnem centru dr. Daniel Košuta,dr. Maja Petrič z Oddelka za fizioterapijo ljubljanske Zdravstvene fakultete,osebni trener Ivan Plavšić,in zdravnica ter avtorica programa Pokončna drža, Dobra drža Saša Staparski Dobravec.V Xpertizi (na 28 min 33 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, se predstavlja Natalija Trunkelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani, ki se pri svojem delu druži z ultra natančnimi mikroskopi.
Bral je Aleksander Golja.
-
Doslej so ob bližnjih in daljnih zvezdah naše galaksije odkrili že več kot 6000 eksoplanetov, a za zdaj brez sreče, da bi bil med njimi tudi kakšen Zemljin dvojček. Toda astronomi danes ne odkrivajo le novih svetov, temveč po zaslugi neverjetno natančnih orodij odstirajo tudi njihove atmosfere, oblake, vreme in kemično sestavo, vse z namenom, da bi se kaj novega naučili tudi o našem edinstvenem planetu. V tokratni Frekvenci X s teleskopi in knjigo v roki raziskujemo oddaljene ekstremne svetove in misije, ki nam jih približujejo.
Gostje:
dr. Christianne Helling, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
dr. Peter Woitke, Inštitut za vesoljske raziskave v Gradcu
Darko Kolar, Univerza v Novi Gorici
Igor Harb, prevajalec, pisatelj in poznavalec znanstvenofantastične literatureV Xpertizi (na 35 min 22 s), v kateri gostimo mlade na začetku karierne poti v znanosti, gostuje dr. Svit Komel s Pravne fakultete v Ljubljani, ki je za svoje doktorsko delo s področja habsburške agrarne reforme in boja kmetov za zemljo kot prvi slovenski raziskovalec prejel prestižno nagrado Bader Avstrijske akademije znanosti, ki izpostavlja najboljša dela mladih raziskovalcev na področju zgodovine znanosti in tehnologije.
Brala sta Lidija Hartman in Igor Velše.
Vir fotografije: Nasa
Poglavja:00:00:01 Uvod00:02:40 Od odkrivanja planetov k njihovemu karakteriziranju00:05:13 Kako lahko astrofiziki sploh odkrivajo eksoplanete?00:08:48 O vrstah eksoplanetov, njihovih atmosferah in zvezdah00:13:58 Kako določijo atmosfero eksoplanetov?00:19:17 So že našli Zemljinega dvojčka?00:23:12 O oddaljenih svetovih v znanstvenofantastični literaturi z Igorjem Harbom00:31:52 In če odkrijejo Zemlji podoben planet?00:35:22 Xpertiza: Svit Komel -
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
V človeški naravi je, da se spominjamo in tudi pozabljamo. Naši spomini so selektivni in subjektivni, v času hitre digitalizacije pa dobivajo nove razsežnosti in možnosti. Raziskujemo, kako na naš spomin vplivajo sodobne tehnologije in kakšno vlogo pri tem igra umetna inteligenca, pa tudi, kako je s pravico do pozabe in etičnimi vprašanji, ki jih prinaša digitalna doba. Spomin nas zanima tudi s kulturološkega, filozofskega in političnega vidika. Kakšne so – in kakšne bodo – magdalenice naše umetnointeligenčne prihodnosti v iskanju izgubljenega časa?
Sogovorniki:
Kate Eichkorn, raziskovalka digitalnega spominaNatalija Majsova, kulturologinjaGrega Repovš, psiholog in nevroznanstvenikAljoša Kravanja, filozofWendy Hui Kyong Chun, raziskovalka digitalnih tehnologijFilip Filković, režiser in poustvarjalec spominov z umetno inteligencoV rubriki Xpertiza se predstavlja mlada kemičarka Nika Atelšek Hozjan.
Zapiski:
Možgani na dlani: Kako možgani načrtujejo prihodnost? Projekt SpomenarPoglavja:00:02:42 Generiranje spominov z umetno inteligenco00:05:27 Kate Eickhorn o digitalizaciji spominov00:10:32 Filozof Aljoša Kravanja o spominskih vmesnikih00:17:21 Spomin in možgani, dr. Grega Repovš00:21:59 Kulturni in politični spomin, Natalija Majsova00:29:03 UI magdalenice, Wendy Chun00:35:56 Xpertiza: Nika Atelšek Hozjan -
Človek neposredno povzroča usihanje biotske pestrosti na vseh celinah in v vseh ekosistemih, je potrdila najnovejša obsežna znanstvena analiza več kot 2.000 študij. Kot dodajajo njeni avtorji, so človeški vplivi že zmanjšali lokalno raznolikost vrst v povprečju za skoraj petino, pri čemer so najbolj prizadete dvoživke, plazilci in sesalci. Strokovnjaki opozarjajo, da se nam narava preobraža pred očmi: habitati izginjajo z rekordno hitrostjo, izjemno pereči so onesnaževanje, podnebne spremembe, pohod invazivnih vrst in prekomerno izkoriščanje virov. Je torej izguba biotske pestrosti dandanes večji problem, kot pa so podnebne spremembe?
Gosta:
dr. Davorin Tome, Nacionalni inštitut za biologijo
dr. Irena Bertoncelj, Kmetijski inštitut SlovenijeRaziskovalci, ki so sodelovali v anketi:
Dr. Cene Gostinčar (BF UNI), dr. Rudi Verovnik (BF UNI), dr. Matjaž Bedjanič (NIB), dr. Nataša Mori (NIB), dr. Gregor Belušič (BF UNI), dr. Valerija Zakšek (BF UNI).
-
Zakaj se staramo in kaj se pri tem dogaja v naših celicah? V novi epizodi Frekvence X o dolgoživosti raziskujemo celične mehanizme staranja. Zakaj se genetski material poškoduje in čemu se nam s starostjo začno kopičiti poškodovane celice? Pojasnili bomo, kako na proces staranja vplivajo prehrana, gibanje, spanje in mikrobiota ter zakaj kljub številnim 'anti-aging' obljubam staranja ne moremo ustaviti. Lahko pa z življenjskim slogom pomembno vplivamo na to, kako zdravo in kakovostno se bomo starali.
Gostji:
dr. Mateja Erdani Kreft, Inštitut za biologijo celice, Medicinska fakulteta v Ljubljanidr. Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in strokovnjakinja za biologijo rakaBral je Jure Franko.
Avtorica fotografije: Umetna inteligenca.
Poglavja:00:03:05 Kaj se v tednu dni zgodi v naših celicah?00:05:14 O tokratnih gostjah00:00:01 Namesto uvoda: Kje smo bili prejšnjič in kam gremo tokrat?00:06:06 Staranje ali ko je poškodb v celicah vse več00:07:38 Na to, kako se staramo, vpliva tudi epigenetika00:08:47 Vse celice v telesu se ne starajo enako hitro00:10:14 O epigenetski uri00:11:18 Apoptoza in senescenca00:13:52 O vlogi telomer00:16:29 Večplastna narava mitohondrijev00:19:12 Dobra novica je, da na številne procese v celici vpliva tudi življenjski slog … Razlaga o prehrani in gibanju.00:23:29 Geni niso vedno odločilni00:24:30 Vloga mikrobiote pri zdravju celic00:25:34 Pri 'anti-ageing' tretmajih velja biti previdno sumničav00:28:36 Ponovimo …00:30:38 Xpertiza: Minea Rutar -
Dolgoživost je beseda, je stanje, o katerem v zadnjih letih vedno pogosteje govorimo. Ampak, a smo se kdaj sploh vprašali, kaj sploh je dolgoživost in kako jo doseči. Beseda ne nujno pomeni, da živimo več let, ampak predvsem, kako živimo ta leta. Pri ljudeh zdravo, vitalno, kakovostno staranje ni le posledica sreče ali genetike, temveč je tudi način življenja. Prehrana, gibanje, spanje, obvladovanje stresa, odnosi. Kako se torej že v mladosti pripraviti na starost, odgovarjamo skupaj s strokovnjaki.
biotehnologinja dr. Ajda Marič, mikroplastika za zajtrksociologinja dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo,profesor športne vzgoje dr. Vojko Strojnik s Fakultete za šport inklinična psihologinja ter strokovnjakinja za spanje dr. Vita Štukovnik s Filozofske fakultete UM.
Sogovorniki:V Xpertizi, v kateri spoznavamo mlade na začetku kariere v znanosti, pa je tokrat z nami Ivana Drventić, ki se kot raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu ukvarja s sledenjem rjavemu ogljiku v zraku in zmajuje z glavo ob tem, kako je zrak v Ljubljani onesnažen zlasti pozimi. Ivano je iz Hrvaške v Slovenijo – navkljub slabemu zimskemu zraku – pred nekaj leti pritegnila lepota naše prestolnice, kot pa boste slišali, pridno osvaja tudi znanje slovenščine.
Dodatno gradivo in študije, omenjene v oddaji:
Hidracija Gibanje Rak prebavil je povezan s prekomernim uživanjem predelanih mesnin Dvosmerna povezava med spanjem in črevesno mikrobioto Pogostost uživanja zelo predelane hrane v ZK Dolgoživost je povezana s črevesnim mikrobiomom, druga študija in tretja študija Stres in mikrobiotaPreferenca rdeče prehrane Spanje in staranje možganov, dodatna študijaSpanje in demencaSpanje je glavni steber dolgoživostiSlabše spanje, večja smrtnostPoglavja:00:02:00 Kako na dolgoživost vplivajo spanje, gibanje, prehrana, družba00:04:26 Za zdravo mikrobioto moramo poskrbeti že v otroštvu00:06:04 Vpliv mikrobiote na dolgoživost00:07:07 Vpliv stresa na naš prebavni sistem00:07:50 Pomanjkljiva hidracija, manj ugoden mikrobiom00:12:24 Spanje je nujni temelj našega delovanja00:13:45 Kaj se z našimi možgani dogaja ponoči, ko spimo?00:15:53 Zdravo spanje00:17:44 Naši možgani se starajo hitreje, če ne spimo00:19:33 Kako izboljšati spanje z gibanjem, prehrano?00:22:00 Študije kažejo, da nezdravo spanje napoveduje kasnejši kognitivni upad00:23:00 Vpliv telesne aktivnosti na zdravje00:23:30 Mišice so pomembne za ohranjanje imunskega sistema in kognitivnih sposobnosti00:24:54 Hitrih rešitev pri telesni dejavnosti ni00:25:50 Hormonska terapija pomlajevanja00:27:03 Če ne športamo, začne naše telo nazadovati00:28:45 V mladosti zgradimo mišice in jih potem ohranjamo00:29:45 Fitnesi v domovih za starejše00:31:42 Pogled na starost in staranje je še vedno negativen00:32:32 Odgovornost posameznika in družbe pri načrtovanju starosti00:34:08 Skrb za zaposlene je dolgoročna investicija, ki se obrestuje zaposlenim in zaposlovalcem00:35:23 Področje dolgožive družbe zajema vse generacije00:36:02 Pogosto ljudje ne razmišljajo o tem, kako se bodo starali, staranje zanikajo00:39:14 Xpertiza: Ivana Drventić, raziskovalka atmosferske kemije na Kemijskem inštitutu -
Na počitniško obarvani Frekvenci X vam tokrat v poslušanje prinašamo zgodbi dveh mladih znanstvenikov, ki sta ta in pretekli teden gostovala v Xpertizi, rubriki Frekvence, v kateri predstavljamo mlade na začetku kariere v znanosti. Najprej bomo spoznali Ano Štuhec Kocijan, raziskovalko na Univerzah v Oxfordu in Cambridgeu, ki se ukvarja s proteini, ki zaznavajo magnetno polje. V nadaljevanju pa bo svoje delo predstavil Črtomir Perharič z Morske biološke postaje v Piranu. Kot fizik raziskuje tako imenovano biološko ogljično črpalko v morju, pri čemer ga še posebej zanima vloga meduz pri prenosu ogljika v morske globine.
-
Černobil, Sovjetska zveza, 26. april 1986. Ura je 1:23 ponoči. V jedrskem reaktorju pride do parne eksplozije, ki raztrga pokrov in odpre sredico. Sledi še druga, močnejša eksplozija, ki uniči zgornjo zaščitno plast iz jekla in betona. Oblasti nesrečo sprva zamolčijo. Svet zanjo izve šele dva dni pozneje, ko nad Evropo zaznajo povišano radioaktivnost. Radioaktivni oblak zajame velik del celine. Tudi v Sloveniji, približno 1300 kilometrov od Černobila, zavlada negotovost. Meritve pokažejo povišane ravni radioaktivnega joda in cezija. Najhujše posledice pa so čutili — in jih še danes čutijo — prebivalci širšega območja v današnji Ukrajini. S strokovnjaki in poznavalci analiziramo takratno dogajanje ter posledice nesreče po štirih desetletjih, prinašamo pričevanja in arhivske posnetke. Razmišljamo tudi o jedrski energiji — med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom.
Sogovorniki: Dr. Luka Snoj (jedrski fizik, Institut 'Jožef Stefan'), dr. Metoda Dodič Fikfak (Inštitut za medicino dela, prometa in športa), dr. Rafael Martinčič (nekdanji vodja odseka za jedrsko fiziko na IJS), Maja Weiss (režiserka), dr. Mateja Gosar (geologinja, geološki zavod Slovenije), Andrej Velkavrh (meteorolog, Agencija RS za okolje), dr. Robert Brus (gozdar in dendrolog, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani).
Povezave:
Fant, pobratim smrti, 1. del
Fant, pobratim smrti, 2. del
FX: Kaj v resnici sporoča serija Černobil?
Zgodbe iz Černobila: Marjan Jerman, Peter Močnik, Anatolij Rižov
MMC podrobno: 40 let Černobila
Poglavja:00:02:23 Kje ste bili, ko ste slišali za nesrečo?00:05:30 Kaj se je zgodilo00:11:43 Kako se je odzvala Slovenija00:25:33 Vpliv na zdravje00:36:20 Vpliv na gozdove00:47:20 Dokumentarec Maje Weiss01:01:07 Kaj smo se naučili -
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
Sogovorniki: dr. Stanislav Gobec, dr. Martina Hrast Rambaher, David Lukić (vsi s Fakultete za farmacijo v Ljubljani), dr. Bojana Beović (Infekcijska klinika UKC Ljubljana), dr. Irena Zdovc (Veterinarska fakulteta v Ljubljani) in dr. Gianluca Corno (Inštitut CNR-Water Research, Verbania v Italiji)
Gost v Xpertizi je Marko Senčar Mrdaković, humani geograf in antropolog z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU.
Poglavja:00:00:20 Uvod ali kaj če pri okužbi ne zaleže več noben antibiotik?00:04:03 WHO: Skrb vzbujajoče slabljenje razvoja protibakterijskih zdravil00:05:19 Velika podjetja izstopajo iz razvoja protibakterijskih učinkovin00:06:20 Kako pa je bilo z antibiotiki v preteklosti?00:08:49 Kje danes iščejo nove antibiotike in o alternativah00:12:02 Kaj raziskujejo na Fakulteti za farmacijo?00:14:40 Kaj infektologe najbolj skrbi?00:18:56 O odpornosti bakterij proti antibiotikom pri živalih z Ireno Zdovc00:24:09 Corno: Mikrobna odpornost je globoko vpeta v okoljske procese00:31:32 Xpertiza: Marko Senčar Mrdaković -
Ste se kdaj zalotili, da samo še »na hitro« preverite telefon, nato pa uro pozneje še vedno drsite po zaslonu? Zakaj nas digitalni svet tako močno potegne vase? In kdaj se nedolžno brskanje sprevrže v odvisnost? V tokratni Frekvenci X gostimo priznano psihiatrinjo in avtorico uspešnice Dopaminska omama Anno Lembke, ki je bila ekspertna priča v odmevnem kalifornijskem primeru, v katerem je porota podjetji Meta in YouTube spoznala za krivi povzročanja odvisnosti pri mlajših uporabnikih.
Gostja: psihiatrinja in avtorica uspešnice Dopaminska omama Anna Lembke, profesorica na Univerzi Stanford
V Xpertizi (od 40. minute in 19 sekund) je gostja mlada raziskovalka na Pravni fakulteti v Mariboru Živa Šuta, ki preučuje vprašanje dostopa do stanovanj v Evropski uniji.
Brala sta Mateja Perpar in Igor Velše.
Vir fotografije: Osebni arhiv
Poglavja:00:00:02 Kako hitro in za kako dolgo vas posrkajo telefoni?00:02:03 Odmevna sodba: Meta in YouTube kriva za povzročanje odvisnosti00:07:13 Kaj naredi neko snov ali vedenje zasvojljivo?00:12:17 Lembke: Družabna omrežja so droga00:17:57 Kaj je dopamin?00:20:27 Kako se razvije toleranca?00:26:48 Možgani se izčrpajo zaradi stalnih "dopaminskih udarcev"00:28:46 Abstinenca ali o boju proti zasvojenosti00:34:46 Bolečina ni le nekaj negativnega, ampak nujen pogoj za dobro počutje.00:40:19 Xpertiza: Živa Šuta -
Postni čas se bliža koncu in v tem obdobju je najbrž marsikdo svojim dodatnim kilogramom napovedal vojno. Pa se vsi ti čisto zares zavedajo, v kaj se spuščajo? Kot pravi gostja tokratne Frekvence X endokrinologinja Marija Pfeifer, je najslabše tako imenovano jo-jo hujšanje. Maščevje v našem telesu ni le odvečna zaloga kalorij, ampak zapleten in presenetljivo dejaven organ, ki vpliva na naš apetit in občutek lakote, manj znano pa je, da botruje tudi nekaterim resnim zdravstvenim zapletom, celo pojavu raka. Zakaj ni vseeno, kje v telesu se maščoba kopiči in zakaj strokovnjaki odsvetujejo večkratno hujšanje v življenju, pa v tokratni oddaji.
Gostja:
Endokrinologinja in specialistka interne medicine prof. dr. Marija Pfeifer
Zapiski:
Vroči mikrofon o Ozempicu
Poglavja:00:01:47 Maščevje imajo vretenčarji, pa celo tudi žuželke. Kaj pa evolucijska vloga pri človeku?00:02:58 To ni le intertno, ampak izjemno aktivno tkivo. Skoraj kot organ!00:04:18 Kaj pa pri posameznikih, kjer se maščoba ne more odlagati?00:05:27 Belo, rjavo, celo bež. Še najbolj pa je pomembno, kje v telesu tiči.00:09:11 Kakšno revolucijo je prineslo odkritje hormona leptina?00:11:50 Ko je maščevja več in več, začne delati težave. Pa tudi o povezavi med rakom in debelostjo.00:14:32 Je telesna teža res le vprašanje volje? "Ti ljudje nimajo več nadzora, koliko naj jedo."00:16:58 Zakaj je zelo pomembno, da nismo že v otroštvu predebeli?00:17:53 Obstaja kaj takega kot zdrava debelost?00:19:50 Kakšno hujšanje bi bilo torej učinkovito?00:22:25 Pomembna je predvsem preventiva00:23:07 Na kratko o pasteh novih zdravil00:25:45 Kaj pa prihodnjič?00:26:25 Xpertiza: Urška Janjoš
V Xpertizi (odf 26' 25'' naprej) je gostja Urška Janjoš, doktorska študentka molekularne biologije, ki na Kemijskem inštitutu preučuje introne. -
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
Gosta:
Poznavalec sodobne vesoljske tekme in novinar na MMC-ju Aljoša MastenProfesor astrofizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani dr. Tomaž ZwitterV prispevku smo uporabili inserte Nasinih novinarskih konferenc, in sicer tiste septembra lani, letošnje marčne in konference na predvečer objave oddaje.
V Xpertizi (39'10'') gostuje Marcell Gyurkač iz Lendave, ki se kot doktorski študent ukvarja s trajnostnimi rešitvami v kemiji in razmišlja o tem, kako bi lahko s pomočjo zelenih topil nadomeščali plastiko.
Vir fotografije: Nasa
Poglavja:00:04:01 Zakaj je misija Artemis II tako prelomna?00:09:14 O članih tokratne misije00:10:31 Profesor Zwitter o poteku in tehnoloških novostih tokratne misije00:13:08 Kaj bo glavni izziv misije?00:17:50 Tehnične pomanjkljivosti pri izstrelitvi rakete SLS00:21:30 Zakaj so prestrukturirali načrte za Artemis III?00:23:48 Nasa in zasebniki – kako uigran tandem so?00:26:32 Vesoljska geopolitična tekma na vse večjih obratih, Kitajci Američanom dihajo za vrat00:29:23 Zwitter: Pri velikopoteznih načrtih osvajanja Lune velja biti previdno skeptičen00:32:19 Kaj pa Slovenci in kaj se skriva za slovenskim jeklom?00:35:01 Robotski dež na Luno in ostale odprave v letu 202600:38:24 Kaj bo v Frekvenci X prihodnji teden?00:39:10 Xpertiza: Marcell Gyurkač00:00:36 O poudarkih najnovejše Nasine novinarske konference v zvezi z načrti osvajanja Lune -
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
Skupna epizoda z Možgani na dlani: Vojna strahov
-
“Preženi strah, postani svoj. V iskanju in stremljenju, in tvoj obraz bo tvoj izraz, porazom in trpljenju.” Tako je o strahu pisal Srečko Kosovel. 100 let po pesnikovi smrti še vedno živimo strašni novi čas. Naši možgani so izpostavljeni raznolikim in mnogim novim strahovom. Včasih niti ne potrebujemo več znanega razloga, pa nas je že strah. Strašijo nas vprašanja osebne in širše družbene varnosti, naše strahove ojačuje politika, krepijo jih algoritmi. Zakaj je strah politično učinkovitejši kot upanje? Komu je družbeni strah v interesu – in kako se z njim sploh lahko konstruktivno soočimo? V Tednu možganov raziskujemo v skupni epizodi podkasta oddaj Možgani na dlani na Prvem in Frekvenca X na Valu 202.
-
Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Gostje:
dr. Damjana Rozman, Inštitut za biokemijo in molekularno genetiko, Medicinska fakulteta v Ljubljanidr. Mojca Kržan, predavateljica za področje farmakologije na Medicinski fakulteti v Ljubljanidr. Leon Meglič, ginekolog in porodničar, Ginekološka klinika UKC Ljubljana, Ginekologija Megličdr. Madlen Matz-Soja, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta v LeipziguBrala sta Maja Moll in Igor Velše.
V Xpertizi (32'50'') se predstavlja Ana Lampret, ki se kot asistentka na področju psihologije na Filozofski fakulteti v Mariboru ukvarja s tem, kako otroci in mladostniki navezujejo odnose z drugačnimi od njih in kako ti odnosi vplivajo na njihov razvoj.
Poglavja:00:01:22 Afera 'Talidomid'00:03:34 Človeško telo ni univerzalno ali o več stranskih učinkih pri ženskah00:06:04 Kako se na zdravilo odzove žensko in kako moško telo?00:07:09 Katera zdravila pa učinkujejo različno glede na spol?00:10:03 Alkohol in učinkovanje na žensko in moško telo00:11:56 Kaj sta farmakokinetika in farmakodinamika00:15:14 Regulatorni preobrati in intersekcionalnost00:16:14 Ženska v rodni dobi, noseča ženska, ženska po menopavzi – popolnoma drugačni svetovi00:19:56 Kaj pa menstrualni ciklus in vpliv hormonov na učinkovanje zdravil?00:23:09 Zagata z nosečnicami00:32:50 Xpertiza: Ana Lampret00:24:47 O vlogi jeter pri presnovi zdravil pri spolih z Madlen Matz-Soja -
"Obstajata samo dva načina, kako gledati na življenje. Lahko živiš, kot da ni nič čudež, ali pa, kot da je čudež vse." – Albert EinsteinKer se ljudje radi postavljamo v središče vesolja, prepričani, da smo rezultat mnogih naključij, bomo v tokratni oddaji odgovarjali na vprašanje, koliko stvari se je moralo v daljni in bližnji preteklosti obrniti “v prid ljudem”, da danes obstajamo. So bile dane okoliščine res sreča ali pa bi se nepredstavljivo trdoživo in prilagodljivo življenje v podobni obliki razvilo tudi v precej drugačnih pogojih?
Gostje:
– strokovni sodelavec dr. Tomaž Zwitter, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– dr. Janez Kos, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
– Alok Jha, urednik za znanost in tehnologijo pri mediju The Economist
– dr. Nina Gunde Cimerman, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
– dr. Irena Debeljak, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZUV Xpertizi se predstavi Luka Petravič, specialist interne medicine v UKC Maribor in doktorski študent na ljubljanski Medicinski fakulteti na programu Javno zdravje.
Poglavja:00:01:53 Je vse čudež ali ni čudež nič?00:04:49 dr. Tomaž Zwitter o posebnostih Sonca00:09:44 dr. Janez Kos o majhni verjetnosti za nastanek Zemlje00:13:17 Alok Jha o neverjetnih lastnostih vode00:29:44 Xpertiza: Luka Petravič00:18:12 prof. Nina Gunde Cimerman o organizmih v ekstremnih okoljih00:22:00 dr. Irena Debeljak o padcu asteroida na Zemljo -
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Gostja: Parmy Olson, novinarka (Bloomberg) in avtorica knjige 'Prevlada: umetna inteligenca, ChatGPT in tekma, ki bo spremenila svet'. Knjiga je v prevodu Sama Kuščerja dostopna tudi v slovenskem jeziku.
V Xpertizi (39:31) se predstavlja Anita Bolčevič, raziskovalka na področju turizma, FKBV UM.
Prevode je brala: Eva Longyka Marušič.
Avtorstvo fotografije na naslovnici podkasta: Kim Farinha
Poglavja:00:00:01 Uvod00:01:53 Parmy Olson in kaj jo je navdušilo za poročanje o tehnologiji00:05:38 Kdo sta Sam Altman in Demis Hassabis00:11:24 Na prizorišče stopita Google in Microsoft00:14:41 Kakšna je bila vloga Elona Muska?00:16:43 Google in njegov Goljatov paradoks00:17:45 Kitajska noče zaostajati00:20:55 Kakšna je dejanska tržna vrednost umetne inteligence00:24:39 Zakaj je regulacija umetne inteligence tako težavna?00:30:06 Negotov položaj novopečenih diplomantov ali kdo bo opravljal prakso?00:33:30 Umetna inteligenca, njena 'empatija' in skriti interesi v ozadju00:36:27 UI uporabljamo za preverjanje lastnih idej, ne njihovo generiranje00:39:31 Xpertiza: Anita Bolčevič -
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Izseki iz oddaj:
O športni statistiki s Slavkom JeričemO mitohondrijihO magneziju in drugih prehranskih dopolnilih O moči stiska naših pesti -
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Gostje:
izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., specialist interne medicine in pnevmologije, Klinika Golnikasist. Lana Blinc, dr. med., Inštitut za patološko fiziologijo na Medicinski fakulteti v Ljubljanidr. Tina Košir, učiteljica celostne joge in meditacije z več kot dvajsetletnimi izkušnjamiV Xpertizi (38'18'') se tokrat predstavlja Neja Bizjak Štrus z oddelka za lesarstvo na Biotehniški fakulteti. Raziskuje, ali lahko s plazmo podaljša življenjsko dobo lesa. Lesu torej vrača sijaj – zgolj s pomočjo fizike.
Poglavja:00:00:01 Kaj vse bomo slišali v oddaji?00:04:08 Vse se začne s prvim vdihom … ali pa že prej.00:06:16 Kaj sploh je dihanje – in kdo izdaja naročilnico zanj?00:10:51 Ondinino prekletstvo00:12:36 Dihanje je avtonomno, a ga lahko tudi krmilimo. Zakaj?00:15:51 Za vse, ki dihate plitko, hitite, preveč sedite in zehate00:19:03 Kaj pa ko dihamo preveč ali o paničnem napadu00:22:22 Vaja s fiziološkim vzdihom00:24:06 Zakaj toliko pompa okoli prepone in vagusa?00:27:04 Postali smo družba z dihalnim steznikom00:30:23 Nikar kar tako v brezglavo globoko dihanje00:32:21 Dihanje in bolečina00:35:40 Tina Košir: Ne dihamo samo mi, ampak življenje diha nas00:38:18 Xpertiza: Neja Bizjak Štrus -
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Sogovorniki:
Jure Bedenk, kozjerejec z Blok, poznavalec sobivanja z zvermi,Adam Weymouth, pisatelj in okoljski publicist, avtor knjige Volk samotar, Sašo Dolenc, fizik in filozof, strokovni sodelavec Frekvence X,študentke in študenti ekologije.V rubriki Xpertiza (od 00:48:57) se predstavlja Rok Friš, mladi raziskovalec s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru, ki si želi svoje strokovno znanje uporabiti pri načrtovanju električnih vozil.
Poglavja:00:03:13 Študentke in študenti ekologije o upravljanju z zvermi00:05:34 Reportaža z Blok00:18:49 Intervju z Adamom Weymouthom o volku Slavcu00:47:10 Zaključna analiza dr. Saša Dolenca00:48:57 Xpertiza: Rok Friš, načrtovanje e-vozil - Laat meer zien
