Afleveringen
-
Četrta vlada Janeza Janše je začela z delom. Kot je napovedal premier, si želi predvsem dolgočasnega mandata. S tem je ciljal na prepotreben mir pri delu, da bi bilo uresničevanje obljub iz koalicijske pogodbe lažje, brez nepotrebnega medijskega stampeda od prvega dne in brez histerije nevladnikov, ki bi javnost od prvega dne prepričevali, da je v državi nekaj narobe samo zato, ker je prišlo do menjave oblasti. Vsaj mediji so se ob prisegi 16. slovenske vlade nekoliko umirili, zavedajoč se, da je ministrska ekipa postavljena, stranke usklajene, koalicija trdna in vlada stabilna.
-
V tokratnem komentarju Erika Ašič spomni na spominsko slovesnost, ki bo v soboto, 6. junija pri breznu pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu: »Videti je, kot da prejšnja oblast ne pozna prav nobene razumne meje. Nikakor se ni pripravljena umakniti s svojih položajev in spustiti vajeti iz rok, kot jih nikoli zares ni. Lahko bi rekli, da gre na žive in mrtve. Dobesedno. Ker če ne bodo na oblasti oni, bo pa kdo drug. In če je drug, je za njih problem … Toda: zakaj že? Zakaj je tako težko izpustiti iz rok nekaj, za kar si bil sicer nekaj časa odgovoren (pustimo sedaj ob strani, da zelo neuspešno), ampak ni tvoje? No, naj ne bi bilo. A tega Robert Golob in njegov cvetober levih aktivistov ne razumejo. Prepričani so, da jim oblast pripada. In s tem vse materialno, kar sicer ustvarjajo in ustvarjamo drugi, oni pa v imenu oblasti pobirajo – prevečkrat zgolj za svoje žepe.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Novinar Domovine Peter Avsenik v komentarju razmišlja o izvolitvi Janeza Janše za predsednika vlade, pri čemer poudarja šibkost in razklanost leve opozicije. Novo koalicijo predstavi kot začetek politične in družbene prenove države.
-
Ali v Sloveniji res velja svoboda govora za vse enako? Urednica Domovine Erika Ašič v komentarju razmišlja o političnih pritiskih, dvojnih merilih in dediščini nekdanjega sistema. Ob tem opozarja na nevarnost linča drugače mislečih ter se sprašuje, ali je »nov dan« v Sloveniji res prinesel več svobode.
-
Poslanci Resni.ce so neposredna tarča ponudb z bajnimi zneski iz Svobode, piše Luka Svetina iz portala Domovina.je. Za to je zadolžena kar poslanka Janja Sluga. Kolikor slišimo, je že prijavljena policiji. O tem se bo treba pogovoriti. Tudi Zoran Stevanović sam, ki poskuša biti prijazen do druge strani, se vsak dan uči, da je premehak. Da bo treba trdno stati za svojimi stališči, kar so se v SDS in nazadnje v NSi že naučili. Gre za spopad vrednot. Popuščati se ne bo smelo niti za milimeter. Do končne zmage.
-
»Marsikdaj pa se v skupnosti ali zunaj nje najdejo ljudje, katerih interes ni več povezanost, napredek, razvoj, ampak od zunaj ali pa od znotraj rušijo skupnost, njen osnovni namen, kakovost dela in odnosov v njej. Morda s pritiskom in vplivom na vodilne ali z vnašanjem razdora med zaposlene, morda z rušenjem avtoritete nekomu od staršev ali – v primeru podjetja – pristojnim za določene naloge. Morda to počnejo zaradi klasične slovenske zavisti, egoizma, nezrelosti, škodoželjnosti, morda zaradi lastne neuspešnosti, morda zaradi ideološke usmerjenosti … V vsakem primeru take ideje in taki ljudje vnašajo v skupnost nemir, intrige in laži, so zahrbtni in spletkarski, razdiralni,« je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
-
Komentar Domovine razkriva, kako izraz »prevara« v slovenski politiki postaja orodje za preusmerjanje odgovornosti in politični boj. Avtor Peter Avsenik opozarja na dvojna merila leve politike ter izpostavlja vlogo Robert Golob in Nataša Pirc Musar pri aktualnih zapletih. Osrednje sporočilo je, da očitki o prevari pogosto bolj razkrivajo njihove avtorje kot dejanske politične razmere.
-
»V 70. letih je bila na Slovenskem burna razprava, ali naj šola vzgaja človeka po meri družbe ali kot celostno osebnost, v vsem njegovem dostojanstvu. Zmagalo je prvo – torej človek naj bo po meri družbe. Pomeni, da je človek v korist obstoječega družbenega sistema, torej vodljiv, poslušen, upogljiv. Temu ustrezna je bila šolska zakonodaja. Pozneje se je sicer besedišče zaradi pritiskov spremenilo, v belo knjigo so našle pot tudi besede, kot so vzgoja, celostna osebnost, dostojanstvo, spoštovanje, dialog, celo duhovna razsežnost, a vsebina je ostala v glavnem enaka. Vzgojno-izobraževalni sistem je bil namreč ves čas pod kontrolo politike enoumja, v rokah ljudi v različnih odtenkih rdeče. Rezultati, omenjeni zgoraj, so sad tega,« je zapiskala urednica Domovine Erika Ašič.
-
»Najbolj preprost izračun sicer kaže, da je aktualna koalicija pod Robertom Golobom volitve izgubila, ker je osvojila samo 40 poslanskih sedežev. Meni, da Golobovo komuniciranje z zunanjim svetom vse petkovega od volilnega večera kaže na to, da ne nadzoruje zadev,« je v svojem komentarju na spletnem portalu Domovina.je zapisal Luka Svetina.
-
»Dobra dva tedna po volitvah še ni jasno, ali in kako se bo sestavila vlada. Iz treh strank – Nova Slovenija, Demokrati in Resni.ca – nastaja tako imenovani tretji blok, ki ga nekateri favorizirajo kot nosilca prihodnje koalicije, poimenujejo pa kot desnosredinskega. Vse tri stranke skupaj imajo 20 poslancev, kar je precej manj, kot jih ima vsaka od dveh najvišje uvrščenih strank. Videti je, kot da bodo najmanjše stranke določile smer prihodnje koalicije. Temu naj bi se prilagodila ena ali druga večja stranka. Desni navijajo za SDS, levi za koalicijo s Svobodo. V teh pričakovanjih je, če razmišljamo o desni koaliciji, predpostavka, da naj bi se stranka SDS prilagodila zahtevam treh manjših. Poseben biser so ideje, da naj predsednik SDS prepusti vodenje vlade predsedniku NSi ali Demokratov, kar naj bi bilo v dobro Slovenije. To pa je nadaljevanje dolgoletne ideje levice in stricev iz ozadja. Gre za mantro »samo da ni Janša« ter za proženje čustvenih refleksov, s katerimi so prevladujoči mediji mnogim oprali možgane. Zakaj bi se moral umikati večji in uspešnejši? Zakaj namesto čistih rešitev spet neko režiranje v ozadju?«, je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
-
V zmedenem času živimo. Prepričujejo nas o marsičem, kar zdravi pameti ne pritiče. S tem nas žalijo, imajo nas za koristne idiote, tako se na aktualne povolilne pogovore v komentarju odziva Erika Aščič. Ugotavlja, da so preusmerili pozornost od vsebine k nastanku posnetkov in se sprašuje, ali gre res za boj proti korupciji. Kljub temu komentar sklene s prazničnim voščilom in optimizmom.
-
Novinar Luka Svetina v komentarju na portalu Domovina.je piše o povolilnem dogajanju ob dejstvu, da imamo pat pozicijo. Tako SDS kot Svoboda imata težko, če ne skorajda nemogočo pot do 46 poslanskih glasov podpore izvolitvi vlade. Kateri so možni razpleti, pa več v komentarju.
-
»Slovenski volivci smo v teh dneh dobili vse informacije, ki jih potrebujemo za to, da bi videli, komu zaupati državo ali vsaj komu je ne zaupati. Vsak se mora odločiti – ali bo podpiral Golobove laži ter plačeval za njihovo mafijsko omrežje, ob tem pa ves čas pazil, da ne bi kaj »narobe« rekel, sicer bo tudi on očiščen. Tako kot se te dni dogaja raziskovalcu dr. Niku Gamulinu, ki je le strokovno obrazložil, da so posnetki pristni, in pri tem razkril celotno metodologijo analiz, ki jih lahko kdorkoli ponovi. Nihče ne polemizira s predstavljenimi rezultati, pač pa ga zgolj blatijo v vseh večinskih medijih (ki jih, kot so nam povedali v posnetkih, obvladujeta Kučan in Golob),« je zapisala urednica Domovine Erika Ašič.
-
Pred volitvami se politično ozračje močno zaostruje, spremlja pa ga razprava o oceni iztekajočega se mandata Roberta Goloba. Avtor Peter Avsenik je kritičen do premierjevega spreminjanje stališč, posebej glede obljube o morebitnem odstopu po ugotovitvah KPK. Medtem naj bi interne ankete kazale večjo prednost SDS ter rast desnosredinskih strank, kar ni skladno z dosedanjimi javnimi meritvami. Soočenja na komercialnih televizijah potekajo nekoliko bolj vsebinsko, čeprav jih še vedno zaznamujejo ideološki izpadi. Opozarja se tudi na sporne zunanjepolitične poteze, ki naj bi bile preveč aktivistične in škodljive za mednarodni položaj države. V zaključku komentator poudarja, da bodo volitve predvsem odločitev o želeni politični kulturi ter potrebi po stabilnosti in profesionalizmu.
-
V današnjem komentarju Domovine Erika Ašič piše o film Exodus 1945: Naša kri, ki te dni polni slovenske kinodvorane. Kot je zapisala, film prikazuje pretresljive resnične zgodbe nekaj posameznikov v težkih trenutkih ob koncu druge svetovne vojne, ko so komunisti v Sloveniji dokončno prevzemali oblast. Film gledalca čustveno potegne vase. Skupaj z glavnimi osebami gledalec zasluti težo situacije v maju 1945 in življenjski pomen odločitev, ki so jih morali ljudje sprejeti v trenutku in na podlagi takratnih informacij ter osebnih prepričanj.
-
»Golobova vlada se je od prvega dne obnašala, kot da nikdar več ne želi sestopiti z oblasti. Sledile so čistke drugače mislečih, nastavljali so osebne prijatelje. Ukinili so davčno reformo prejšnje vlade, s katero bi povprečnemu državljanu v žepu na leto ostalo 700 evrov več, skoraj 2.800 evrov v štirih letih. Ukinili so celo pravico do dostojnega spomina na žrtve nekega drugega nedemokratičnega sistema,« je zapisal Luka Svetina.
-
»Poleg predsednikovih laži, ki mu je menda ponarejen račun za bivanje na Ugljanu plačal nekdo iz Romunije, z ukradenega bančnega računa, se je ponovno razgalil način dela vodstva RTV, ki mu v aktivističnem boju za pravo (to seveda pomeni levo) politično opcijo ni problem cenzurirati, izvajati pritiske na svoje zaposlene in lagati javnosti, ki jih prisilno plačuje,« je zapisala Erika Ašič.
-
»Celo javnomnenjske poizvedbe v medijih, sicer naklonjenih vladi, so namreč do levega trojčka neizprosne in dober mesec pred volitvami obetajo preobrat in desnosredinsko vlado. Seveda te še zdaleč niso odločene. Prava bitka se šele začenja in udarci pod pasom bodo vse pogostejši, zato jih velja v kar največji meri dojemati v luči predvolilnega obdobja,« je v komentarju zapisal Peter Avsenik.
-
Formalno sicer še ne, dejansko pa smo že dolgo v predvolilni tekmi. Vsaj od odločitev o božičnici in podaljšanju vinjet naprej … Volitve so instrument demokracije, ko lahko državljani izberejo in odločijo, kdo jih bo zastopal v parlamentu. Predvideva se, da so državljani pred tem dobro informirani ter svoje predstavnike izbirajo na podlagi razmisleka o programih političnih strank, o kompetentnosti kandidatov, o preteklih (ne)izpolnjenih obljubah ter o (ne)realnosti obljub, ki so dane v predvolilni tekmi.
-
Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.
- Laat meer zien
