Afleveringen
-
Z ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon in dr. Marušo Tekavčič Veber, docentko na Katedri za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, smo govorili o genocidu v Gazi, ki je postal tudi notranjepolitična tema, in sankcijah zoper Izrael. Zanimalo nas je, ali naj se Slovenija pridruži tožbi Južne Afrike zoper Izrael ter kako lahko Slovenija zaščiti sodnico na Mednarodnem kazenskem sodišču Beti Hohler. Iskali smo tudi vzporednice med izraelskim genocidnim delovanjem v Gazi in rusko agresijo na Ukrajino.
-
V podkastu Moč politike gostimo predsednike treh izvenparlamentarnih strank, ki se bodo naslednjo pomlad borile za prestop štiriodstotnega parlamentarnega praga. Pogovarjali smo se s sopredsednico stranke Vesna Urša Zgojznik, predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem in predsednik stranke Resnica Zoranom Stevanovićem.
Kakšen je po vaši oceni izplen vlade Roberta Goloba na reformnem področju? Si vlada zasluži novi mandat?Urša Zgojznik: Ta vlada je gotovo načela nekatere reforme, ki so pomembne. Zdi se mi zanimivo, da je to prva vlada, ki se je lotila zdravstvene reforme in ni razpadla. Zagotovo ji lahko pripišemo, da je odprla zelo zagonetno področje stanovanjske politike, ki je bilo več desetletij zanemarjeno in je izrednega pomena, ne samo za reševanje strogo stanovanjskega problema v centrih, ampak tudi v smislu regionalizacije. Vlada je začela reševati stvari, ki so bile zanemarjene ali pa jih nihče ni upal zares nagovoriti. Kar pa jih čaka in je nenaslovljeno, je spopadanje s posledicami podnebnih sprememb. Ti izzivi prinašajo izredne izzive, predvsem za najranljivejše. Reševanje tega področja, ki pa vpliva na več reform, je nujno, tako da si tukaj vlada zasluži izstavitev okoljskega računa, kar smo pri Vesni naredili.
Marko Lotrič: V stranki Fokus vidimo, da politika vlade ne pelje v pravo smer, predvsem na področju gospodarstva, kohezije in regionalnega razvoja. Nadaljevanje take politike nas pelje v revščino in v odhajanje podjetij iz Slovenije. 18 različnih zakonov je v tem mandatu bilo sprejetih na način, da zmanjšuje konkurenčnost posameznika. Plače so nižje, standard nam pada. Podatki kažejo, da se je kar pomembno znižalo število pravnih oseb v Sloveniji. S tem, ko je bil sprejet zakon o čezmejnem opravljanju storitev, so namreč Slovenijo podjetja zapustila, se registrirala na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. Davki in prispevki se zdaj stekajo v proračune sosednjih držav. Tudi upravljanje države z 20 ministrstvi pri 212 občinah ne more biti učinkovito. 212 županov si dnevno ureja sestanke na 20 ministrstvih, kar je neučinkovita javna uprava. To se kaže tudi v sredstvih iz načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in pa regionalnega razvoja. Tukaj smo zadnji po črpanju, 0 evrov smo počrpali iz sredstev za kohezijo. Ostali bomo brez bolnišnic, vrtcev in šol.
Zoran Stevanović: Nad vlado Roberta Goloba nisem razočaran, zato ker nikoli nisem bil očaran. Pred volitvami smo opozarjali, da se bo zgodilo ravno to, kar se zdaj dogaja. Odločitev med Robertom Golobom in Janezom Janšo je enaka temu, kot da se boš obesil na hruško ali pa na češnjo. Razlika je dejansko samo v frizuri. Medtem ko nas je Janša oklestil osebne svobode, Robert Golob klesti ekonomsko svobodo. Ljudje so siti floskul in praznih obljub, ljudje so siti tega, da izbirajo med slabim in slabšim. Mi nismo del tega sistema. Nasprotujemo sistemu, ki krade, zavaja in pa zatira ljudi. Popolnoma nobene razlike ni med zdajšnjo in prejšnjo vlado, gre v bistvu samo za zunanjo administracijo Bruslja, ki ravna popolnoma enako kot vsaka prejšnja vlada. Robert Golob je jasno povedal, da bo ustvarjal neugodno davčno okolje za tuje neposredne investicije v naše gospodarstvo, da bo dvigoval davke. Iztrošenost koncepta ustvarjanja novih obrazov globoke države je rodila prostor za novo silo, ki bo tokrat pripravljena delati za ljudi in ne bo zastopala interese elit, ampak interese ljudi. Predstavljamo varovalo, jeziček na tehtnici.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Osmišljenost stranke SDS temelji na teoriji zarote, na krivosodju, na ukradeni državi, skratka na vseh zgodbah, ki jih kreira Janša, meni dr. Vlado Miheljak.
Vzemi državo nazaj je kleptomanska ideja. Saj država ni tvoja, ni moja, država je družbeni dogovor. Se pravi, država ne more biti last od nekoga, če je družbeni dogovor. Ta slogan je direkten nagovor nagovor k demontaži demokratične države, je v podkastu Moč politike povedal dr. Vlado Miheljak.
»V strankah, kakršna je SDS in pri voditeljih tipa Janez Janša, je 99-odstotkov pravzaprav neuspeh. Iz politično higienskih razlogov bi vendarle morala biti neka konkurenca. Da ne najdeš osebe, ki bi žrtvovala svoj ugled za to, da gre v neenaki boj, je pravzaprav nerazumljivo. Očitno je nekje v psihološki strukturi človeka tipa Janez Janša, da ima absolutno kontrolo, absolutni nadzor. Ne zaupa nikomur, tudi samemu sebi očitno ne. Če se kje ne more zgoditi presenečenje, se v stranki SDS ne more. Vsi, ki so sanjali o zamenjavi Janše, se je z njimi nekako obračunalo. Z njimi je obračunal predsednik, padli so v nemilost. Pri nekaterih je stvar enigmatična. Logar, njegova desna roka, se je oddaljil od njega, a ni se zgodil atentat na odprti sceni. To marsikoga navaja, da je ta razhod samo taktičen. V dobrem letu se bo izkazalo, ali ta špekulacija drži ali ne. Nekateri, ki pa so pokazali določeno avtonomijo, recimo Ivo Hvalica, pa še nekaj jih je bilo, so pa bili grobo odstranjeni. Niti nisem imel občutka, da so Janšo hoteli spodmakniti s stola, ampak so enostavno mislili, da če so za isto mizo, lahko govorijo. To, da sedijo za isto mizo, še ne pomeni, da lahko govorijo, ampak morajo poslušati le enega, ki govori,« meni sogovornik.
-
Javna intelektualca in kolumnista, eden iz mirovniškega, drugi iz pravičniškega tabora, sta iskala odgovore na vprašanje, kaj Evropa dejansko praznuje 9. maja. Pa kakšna je prihodnost transatlantskega zavezništva ter kakšne bodo politične posledice napovedanega hitrega zviševanja obrambnega proračuna v Sloveniji, kjer je javno mnenje v pomembnem delu mirovniško usmerjeno.
-
Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete analizira frontne črte razrednega boja.
Ob delavskem prazniku se sprašujemo, ali imamo v Sloveniji sploh kakšno delavsko stranko in koga voli delavski razred. Se vse bolj zateka k populistom in skrajni desnici? Kje potekajo glavne črte razrednega boja?
Sociolog in politični analitik dr. Gorazd Kovačič z ljubljanske filozofske fakultete, ki je tudi visokošolski sindikalist, je v podkastu Moč politike ocenil reformna prizadevanja vlade. »V Sloveniji nimamo nobene stranke, ki bi bila stranka delavcev v klasičnem pomenu, torej da bi se množično naslanjala na podporo industrijskega delavskega razreda,« pravi.
Pogovor vodi Uroš Esih.
-
Podpredsednik stranke Jernej Vrtovec je naštel pogoje, pod katerimi je pripravljen sodelovati s prvakom SDS Janezom Janšo.
S podpredsednikom Nove Slovenije smo se pogovarjali o slabih ratingih stranke, o njegovih ambicijah, da na vrhu stranke zamenja Mateja Tonina, o sodelovanju na desnici, sprejemljivosti Janeza Janše, vladnih reformah in predčasnih volitvah.
Pogovor vodi Uroš Esih.
-
V podkastu Moč politike smo se pogovarjali z najbolj iskanim obramboslovcem v državi o aktualnih varnostnih izzivih in alternativi na levi sredini.
Dr. Klemen Grošelj je pojasnil, koliko sredstev naj Slovenija nameni za obrambo. Komentiral je ugotovitev bivšega predsednika republike Danila Türka, da je Ukrajina izgubila vojno. Bivši evropski poslanec je tudi povedal, zakaj je po njegovi oceni ravnanje evropske komisarke Marte Kos glede protestov v Srbiji sramotno za Slovenijo. Bo sodeloval v morebitnem strankarskem projektu evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča?
Pogovor vodi Uroš Esih.
-
Podkast Moč politike se vrača z novim voditeljem!
Uroš Esih, Delov novinar z izostrenim občutkom za politične procese v vsaki epizodi gosti priznane analitike, odločevalce in politične akterje ter z njimi razčlenjuje aktualne politične dinamike.
V prvi epizodi se z uglednima državnikoma poglabljamo v ključne izzive današnjega sveta: 🌍 Pretresi v transatlantskem prostoru in oboroževalna mrzlica v EU 🕊 Kako do trajnega in pravičnega miru v Ukrajini? 🇸🇮 Politične razmere v Sloveniji pred volitvami – ali res potrebujemo nove obraze? ⚡ Ostri konflikt med Pirc Musarjevo in Golobom – kaj to pomeni za državo? Prisluhnite izjemnemu pogovoru o prihodnosti Evrope, Slovenije in globalne politike! #močpolitike #milankučan #daniloturk #dpodkast #podkast
🎧Prisluhnite podkastu!
🎙️Podkast vodi: Uroš Esih
-
Z ministrico za pravosodje o nesrečni Litijski, pa tudi o tem, ali bi sodelovala z Damirjem Črnčecem v vlogi obrambnega ministra.
-
Z nekdanjim generalnim direktorjem RTV Slovenija in STA Igorjem Kaduncem o nezavidljivem stanju javnega zavoda in zakonodajnih spremembah za agencijo.
-
Z Delovim javnomnenjskim analitikom Romanom Zatlerjem in novinarskim kolegom Urošem Esihom smo na volilno nedeljo potegnili črto pod kampanjo za evropske volitve in tri posvetovalne referendume. V kakšni meri so ti aktivirali volivce?
-
Z direktorico inštituta Mediana Janjo Božič Marolt smo se v podkastu Moč politike pogovarjali, kaj kažejo javnomnenjske raziskave teden dni pred evropskimi volitvami in zakaj se karte še lahko premešajo. Povedala je med drugim tudi, zakaj meni, da se je predsednik vladajočega Gibanja Svoboda Robert Golob naučil razmere izrabiti v svojo korist.
-
Profesor politologije Miro Haček o evropskih vprašanjih za milijon dolarjev – kdo bo komisar, kakšen bo vpliv rezultatov ...
Pogovor vodita Suzana Kos in Barbara Eržen.
-
Kandidata SDS in SLS tudi o tem, zakaj si predsednica evropske komisije ne zasluži drugega mandata, in kako naj Tomaž Vesel pride do Janeza Janše.
-
Bivši evropski komisar in predsednik italijanske vlade o tem, da za reševanje odprtih vprašanj potrebujemo politično voljo, čas in nove generacije.
Pogovor vodi Nataša Čepar.
-
Nosilka liste za evropske volitve največje koalicijske stranke Gibanje Svoboda Irena Joveva in nosilec liste Vesna Vladimir Prebilič sta bila prva udeleženca skupno petih duelov, ki jih bomo izvedli na Delu. Trenutne javnomnenjske raziskave nakazujejo, da bosta prav njuni stranki dobili največ glasov na levi sredini, in morda smo tudi zato lahko slišali presenetljivo veliko načelnega strinjanja. Najbolj očitna točka nestrinjanja seveda ostaja in je jasna – (ne)podpora drugemu bloku jedrske elektrarne.
- Laat meer zien
