Afleveringen
-
Na današnjo nedeljo pa zdaj odhajamo na sobotni nakup na Gorenjsko, natančneje na prenovljeno tržnico v Bohinjski Bistrici. Čeprav tržnica zaenkrat deluje zgolj ob sobotah, pa želijo tam prostor koristiti še za kaj drugega. Češnje, postrvi, mlečni izdelki, potice, volnene kape… seznam izdelkov, ki jih je Tina Lamovšek videla, je pester. Vabljeni k poslušanju!
Foto: Radio Prvi -
V Napotkih bomo spoznali Tržnico Vrhnika. To je prostor, kjer se že vrsto let srečujejo lokalni pridelovalci, obrtniki in obiskovalci, ne le domačini, prihajajo tudi iz bližnje okolice. Tržnica ni le kraj nakupa svežih pridelkov, temveč tudi pomemben del lokalnega dogajanja in povezovanja skupnosti. Obiskal jo je Aleš Ogrin.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
naPOTki so nas tokrat odpeljali v Domžale, na tamkajšnji tržni prostor, ki ne privablja le občanov Domžal, pač pa tudi prebivalce okoliških krajev. Raznoliki pa so tudi ponudniki na stojnicah, ki predvsem ob koncu tedna prihajajo z vse Slovenije, vse pa združuje pridih domačnosti. Če k temu dodamo še številne dogodke in prireditve, ki potekajo v neposredni bližini stojnic, ni težko ugotoviti, zakaj je prav tržni prostor ena od najbolj priljubljenih točk za srečevanje in druženje v Domžalah.
-
Tretja destinacija, ki jo bomo obiskali v 24. sezoni Napotkov, je – po Trebnjem in Tolminu – Maribor. Tam ne deluje le ena tržnica, ampak je teh več. Na Taboru, Pobrežju, Teznem, ob pokopališčih sta dve cvetlični tržnici – če jih naštejemo le nekaj. Glavna mariborska tržnica pa se nahaja na Vodnikovem trgu. Tam lahko svoje izdelke prodajajo okoliški kmetje, trgovci s sadjem in zelenjavo, mesne in mlečne izdelke prodajajo v pokritem paviljonu. Odprta je prav vse dni v tednu, ponudbe pa je seveda največ konec tedna.
-
Z Ekopraznikom Združenja ekoloških kmetov Severne Primorske so v nedeljo predali namenu prenovljeno tolminsko tržnico. Slabih 700.000 evrov vredna prenova se je začela oktobra lani. Celoten projekt je sicer vreden 850.000 evrov, Občina Tolmin pa je od tega na razpisu LAS Dolina Soče pridobila 200.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Ekopraznik na novi pokriti tržnici v središču Tolmina je obiskala tudi Mariša Bizjak.
-
S prvo epizodo 24. sezone oddaje naPOTki začenjamo novo serijo reportaž, v katerih bomo obiskovali slovenske tržnice – prostore lokalnih okusov, srečevanj in zgodb ljudi, ki ohranjajo stik med mestom in podeželjem. Tokrat vas vabimo v Trebnje, kjer mestni park že več kot dvajset let vsako sobotno jutro oživi s kmečko in rokodelsko tržnico. Med domačim kruhom, sezonskimi pridelki, rokodelskimi izdelki in jutranjim klepetom boste slišali zgodbe prodajalcev, organizatorjev in obiskovalcev, ki tržnici dajejo poseben značaj. Kako zahtevno je vztrajati za stojnicami vse leto, zakaj se kupci vračajo iz tedna v teden in kako je tržnica postala pomemben del utripa Trebnjega v reportaži iz Dolenjske.
-
Zadnja postaja v aktualni sezoni naPOTkov, ki odkriva slovenska naravna zdravilišča, je Talaso Strunjan. Ključne besede so morska voda, morska sol, morska klima in morsko blato ali fango. T.i. črno zlato se uporablja tudi v zdraviliški dejavnosti, v obliki toplotnih oblog. Sicer pa že okolica Krajinskega parka Strunjan poskrbi za svojevrstno sprostitev. naPOTki nas peljejo na slovensko obalo.
-
Nova epizoda NaPOTkov nas popelje v kraljestvo mineralnih vrelcev. Leta 1833 je študent medicine Karel Henn ob svojem prvem obisku Radencev odkril izvire slatine. Pravo uradno analizo vode je v Celovcu opravil takrat ugledni kemik dr. Mitteregger, Henn se je vrnil v Radence kot priznan zdravnik in leta 1869 z radensko slatino napolnil prvo steklenico. Poslej so jih dostavljali na cesarski dvor na Dunaju in papeško palačo v Vatikanu. Prvi gostje pa so zdravilišče obiskali pred 144 leti. Vodo so kot zdravilo priporočali pri bolezni ledvic in mehurja, za želodčna in črevesna vnetja, za putiko, hemoroide, prehlad, kot preventivno sredstvo zoper kolero in mrzlico. Zdravilišče Radenci se dandanes predstavlja kot mineralni wellness, kjer sta mogoča oddih in rehabilitacija. Dve kraljici- mineralna in termalna voda, pot med vrelci, Hennova pitna kura, prleško- prekmurska kulinarika ter skoraj stoletje in pol zdraviliške zgodovine v NaPOTkih, ki jih je pripravil Bojan Leskovec.
-
Terme Šmarješke Toplice so eno od treh naravnih zdravilišč, ki sodijo pod okrilje Term Krka. Ležijo sredi gozdov in travnikov, zunaj urbanega naselja, v zavetju dolenjskih gričev. Darja Pograjc se je s sogovornicama sprehodila po zdraviliškem parku in raziskala bogato zgodovino in razvoj term, na poti do zunanjega lesenega bazena, ki je posebnost brez primere, pa spoznala še tamkajšnji živalski in rastlinski svet. Ste vedeli, da poleti v ribniku v parku cveti indijski lotos?
-
Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.
-
V Napotkih bomo spoznali Terme Dobrna. Osrednji del ponudbe predstavlja termalna voda, ki jo uporabljajo v različnih zdravstvenih in rehabilitacijskih programih. Terme so med drugim znane po obravnavi nevroloških, ginekoloških, uroloških in ortopedskih težav, poleg tega pa razvijajo tudi programe za preventivo in ohranjanje zdravja ter možnosti za sprostitev in gibanje v naravi.
-
Napotki vas tokrat popeljejo v najstarejše slovensko mesto, kjer se prepletajo tisočletna zgodovina, blagodejna termalna voda in vinska tradicija. V Termah Ptuj lahko plavate z razgledom na grad, preizkusite savne različnih kultur in celo prespite v vinskem sodu.
-
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
-
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../".
Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki. -
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
-
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek.
Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem -
Dobrih 100 kilometrov iz Ljubljane leži majhno mesto s približno 3.000 prebivalci – Zreče. V tem mestu v severovzhodni Sloveniji, ob vznožju Pohorja, pa stojijo Terme Zreče. Termalna voda, šota in srednjegorska klima – vse to so zdravilni elementi Term Zreče. Na Štajersko se je tokrat odpravila Lana Furlan.
-
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
-
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek.
Foto: STO -
Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.
- Laat meer zien
