Afleveringen
-
Zvočna verzija programa Socialnih demokratov »Močna Evropa, močna Slovenija« na volitvah v Evropski parlament 2024.
Zdaj je čas za politiko močne Evrope. Takšne, ki se bo sposobna soočiti z vsemi izzivi trenutnega časa. Takšne, ki bo omogočila solidarno, demokratično, trajnostno in gospodarsko uspešno družbo.
Zato namesto šibke in neučinkovite Evropske unije potrebujemo močno Evropo. Samo močna Evropa in z njo močna Slovenija je lahko solidarna, zelena, inovativna in varna.
9. junija ti odločaš. O Evropi. O Sloveniji. O sebi.
voli.sd/9 -
V Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo četrto pogovorno omizje v nizu Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat na temo varnosti. To so govorniki naslovili iz mnogokaterih vidikov, predvsem pa temeljnih dilem, ki jih v evropski prostor na področje varnosti prinašajo aktualne razmere in čas.
Poslanec evropskega parlamenta in gostitelj omizja Matjaž Nemec je v razpravi opozoril na vse več negotovosti v evropskem prostoru, ki se, kot je poudaril, generirajo zavoljo varnostnih tveganj socialne, ekonomske in podnebne narave. »Moja posebna skrb je namenjena prav slednjim, po nekaterih podatkih je po svetu aktivnih kar 50 vojaških konfliktov, o mnogo njih se v javnosti ne poroča, posledice teh pa dejansko čutimo vsi,« je opozoril Nemec.
Po njegovih besedah je Evropa močno toliko kot je enotna. »V primeru vojne v Ukrajini je Evropa izkazala veliko enotnost, manj v primeru vojne v Gazi, o dogajanjih v podsaharski Afriki pa domala ni poročanj. Tako smo priča množičnemu prihodu beguncev ter žal tudi zlorabam teh za geostrateške cilje,« je opozoril. Kot je nadalje ocenil poslanec mora biti problematika varnosti v vseh pogledih ena osrednjih agend Evropske unije v prihodnje. -
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
V Centrali, prostoru soodločanja, je v petek, 1. marca, potekalo tretje pogovorno omizje Socialnih demokratov v okviru vsebinskih razprav Močna Evropa, močna Slovenija, tokrat z naslovom Inovativna Evropa, inovativna Slovenija.
»Brez podjetnosti, znanja in inovativnosti Evropa ne more uspeti. Staviti moramo na zelene tehnologije, ki aktualni čas ostajajo evropska priložnost. Države članice Unije problemov ne morejo reševati same, samo s povezovanjem bomo dovolj močni, da bomo dosegli želeno mesto v tekmi konkurenčnosti,« je uvodoma poudaril evropski poslanec in gostitelj omizja dr. Milan Brglez.
Opomnil je, da mora v tem procesu ključno vlogo nositi pravičnost, ki je, kot je dodal, zapisana v DNK socialne demokracije. »Ob tem pa ljudem ne gre več obljubljati veliko rast in še večjo blaginjo, ker so viri Zemlje omejeni,« je še povedal Brglez ter opozoril na velik zaostanek Evrope pri vsebinah umetne inteligence in digitalizacije. -
Socialni demokrati smo v pričetku februarja pričeli s pogovornimi omizji z evropskima poslancema dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem.
Razprava na omizjih poteka o vsebinskih premisah, za katere Socialni demokrati verjamemo, da bodo ključno zaznamovale življenje v Evropski uniji v prihodnjih letih. Med temi vsebinami so tudi t.i. zelene politike, ki jih je EU 2019 okvirila z zelenim dogovorom, za katerega pričakujemo, da bo pospremljen s socialno pravičnostjo.
Prav tako Socialni demokrati ocenjujemo, da mora – vzporedno z ukrepi zelenih politik – EU še odločneje nasloviti energetsko revščino.
Na pogovornem omizju Socialnih demokratov z naslovom »Zelena Evropa, zelena Slovenija«, ki jo je povezoval Boštjan Klun, so sodelovali evropski poslanec Matjaž Nemec, Miha Juvan iz Centra trajnostne mobilnosti, raziskovalka in soustanoviteljica Poligona Eva Matjaž, strokovni sodelavec Poslanske skupine SD Gorazd Prah in župan Mestne občine Velenje Peter Dermol. -
Socialni demokrati smo pripravili niz pogovorov z evropskima poslancema iz vrst Socialistov in demokratov (S&D) dr. Milanom Brglezom in Matjažem Nemcem ter strokovnjaki in deležniki na posamičnih področjih, s ciljem odprtih debat o prihodnosti Evrope ter s tem tudi Slovenije, ki mora biti po našem prepričanju solidarna, zelena, inovativna in varna.
Na Centrali, prostoru soodločanja, je potekalo prvo pogovorno omizje z naslovom »Solidarna Evropa, solidarna Slovenija«. Evropski poslanec dr. Milan Brglez je izpostavil, da so krize Evropsko unijo »naučile solidarnosti« šele v aktualnem mandatu. »Brez kriz, tako epidemije kot vojne v Ukrajini, ne bi zmogli stopiti skupaj,« je dodal. -
Drugače. Načrt velikih sprememb za razvojno desetletje do leta 2030. Zvočni posnetek programa Socialnih demokratov za slepe in slabovidne osebe.
-
Posvet Socialnih demokratov o zdravju žensk: Krepitev reproduktivnega zdravja in dostop do ginekološke dejavnosti na primarni ravni. V pogovoru, ki ga je vodila Neva Grašič, so sodelovali: Bojana Muršič, poslanka SD, članica predsedstva Ženskega foruma SD, dr. Tanja Španić, dr. vet. med., predsednica Združenja Europa Donna Slovenija, dr. Maja Starc, dr. med., spec. gin. in porodništva, Tanja Matijaševič, članica programskega odbora Inštituta 8. marec, in doc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., predsednik Sveta SD za zdravstvo.
Naslovili smo problem sistemskega znižanja standardov zagotavljanja spolnega in reproduktivnega zdravja ter dostopnosti ginekološke dejavnosti na primarni ravni, tudi vpliv ukrepov v času covid-19 na preventivne programe in področje ginekologije in porodništva. -
Na posvetu s pomenljivim naslovom »Zakaj ste povzdignili glas – Strah pred kulturo in močjo argumenta« je predsednica SD Tanja Fajon gostila strokovnjake na področju medijev in kulture, ki so vsak zase prepoznaven in kritičen glas v družbi. Zakaj so se izpostavili in dvignili svoj glas, so povedali dr. Miha Mazzini, dr. Nataša Pirc Musar, dr. Kaja Širok, Boris Bergant, dr. Sandra Bašić, Robert Waltl.
»Kultura dialoga bi morala biti glavno vodilo za čas, ki prihaja,« je podarila Tanja Fajon, ki je opisala stanje na področju medijev in kulture: »V Sloveniji smo priče napadom na neodvisne medije, svobodo izražanja ter na vse, ki razmišljajo drugače od vladajoče strukture. Dogaja se samocenzura novinarjev, strokovnjakov, samozaposlenih v kulturi, direktorjev javnih inštitucij, predstavnikov nevladnih organizacij. Pomembno je, da demokratično vzpostavljene institucije delujejo v javnem interesu. Ljudje zaslužijo verodostojne in preverjene informacije, svobodo izražanja in pravico do kritičnega mišljenja.« -
Na digitalnem pogovoru SD o stanju pravosodja in porastu zaznave korupcije v Sloveniji, ki ga je povezoval dr. Jernej Štromajer, so predsednik strokovnega Sveta SD za pravosodje dr. Igor Šoltes, nekdanja ministrica za pravosodje in podpredsednica SD Andreja Katič ter poslanca SD mag. Meira Hot in Predrag Baković spregovorili o spremembe kazenskega zakonika, vmešavanje politike v neodvisnost policije, oviranje dela Evropskega javnega tožilstva ter o ključni prioriteti SD – boju proti korupciji in za ponovno vzpostavitev vladavine prava v Sloveniji.
-
Posvet predsednice SD Tanje Fajon s strokovnjaki in deležniki na področju okoljske politike z naslovom »Potnike in tovornjake na hitre vlake – pospešen prehod v zeleno mobilnost«. V Sloveniji je promet največji onesnaževalec z izpusti toplogrednih plinov. Pomemben dejavnik zmanjšanja emisij je prenova našega prometa. Država mora spodbuditi uporabo javnega potniškega prometa, kolesarjenja in elektrifikacije prometa, s cest pa za začetek umakniti težke tovornjake in jih preusmeriti na železnice. To lahko dosežemo le, če bomo razvili potnikom prijazne alternative vožnji z avtomobilom s sodobno in hitro železnico, novimi primestnimi povezavami in postopnim zapiranjem mestnih središč za promet.
-
Socialni demokrati nadaljujemo z javno razpravo o programu Nov začetek. Na tokratnem strokovnem panelu o “krajšem delovniku, daljšem počitku in višjih plačah” je predsednica SD Tanja Fajon govorila s stroko in sindikatih o prihodnosti dela, zviševanju plač, zmanjšanju prekarnosti in skrajševanju delovnega časa: “Želimo doseči nov desetletni socialni sporazum, v katerem se bomo s sindikati, gospodarstvom, civilno družbo, mladimi, ženskami in starejšimi dogovorili o prihodnosti dela. V ta paket dogovorov ponuja SD postopno skrajševanje delovnega tedna na 32 ur, da spodbudimo rast produktivnosti, ljudem pa omogočimo več prostega časa za družino, zdrav način življenja in hobije. To je naš predlog za premik k višji kakovosti življenja.”
-
Kultura nima cene, lahko pa odločilno prispeva k dvigu kakovosti življenja vseh nas.
Na digitalnih kanalih SD je potekal strokovni posvet #Novzačetek na temo vpliva nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi na standard kvalitete življenja v Sloveniji. Udeleženci so soočili poglede in predloge, kako doseči sistemske spremembe za stabilno delovanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, ki nedvomno prispevajo k dvigu kvalitete življenja posameznika in celotne družbe.
Na pogovoru so sodelovali: Jurij Krpan, programski vodja Zavoda Kersnikova in kurator v Galeriji Kapelica, član Nacionalnega sveta za kulturo, Denis Miklavčič, Glosa, Sindikat kulture in narave Slovenije, dr. Iztok Šori, direktor in raziskovalec na Mirovnem inštitutu in Tadej Meserko, strokovni vodja, Asociacija. Pogovor je potekal v okviru javne razprave stranke o predlogu socialdemokratskega programa Nov začetek. -
Digitalni pogovor 'Kaj se dogaja v šolstvu?', ki ga je vodil podpredsednik SD dr. Jernej Pikalo. V dialogu z deležniki, v prvi vrsti z učitelji in ravnatelji, ki se vsak dan ukvarjajo z realnimi težavami v šolskih prostorih, smo želeli najti boljše rešitve in pokazati, da je mogoče delati drugače.
-
V okviru javne razprave o osnutku programa Socialnih demokratov je predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o gospodarstvu, osredotočen na vprašanje, kako doseči dodano vrednost in s tem višje plače.
“Moja vizija Slovenije leta 2030 pa je visoko razvita, povezana, inovativna in tehnološko napredna država, ki dosega najvišje stopnje kakovosti življenja in trajnostnega razvoja. Seveda na temelju socialnega dialoga, na partnerskem principu sodelovanja zaposlenih in lastnikov, z uvajanjem novih modelov upravljanja, od delavskega lastništva, do zadružništva. Želim si, da bi v Sloveniji nova dodana vrednost nastajala okoli idej in inovacij. Da bi v zdravem gospodarskem okolju brez korupcije in birokratskih obremenitev nastajala nova dinamična podjetja, privlačna za talente, vlagatelje, partnerje in kupce z vsega sveta,” je uvodoma svojo vizijo opisala Tanja Fajon. -
V okviru javne razprave o osnutku programa SD Nov začetek je predsednica SD Tanja Fajon organizirala strokovni posvet o rešitvah za dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Pri tem se je najprej posvetila trenutni epidemiološki sliki: »Zdravstvena situacija je na prelomni točki. Ni dvoma, da je zanjo v veliki kriva vlada z neodgovorno komunikacijo, prehitrim spreminjanjem pravil in velikim nezaupanjem ljudi. Zadnjo noč 4500 okužb, skupaj več kot 32.000 aktivnih primerov.« Zato je ljudi pozvala k cepljenju, k doslednemu upoštevanju pogoja PCT, k spoštovanju strokovnih priporočil. Na strokovnem posvetu je s strokovnjaki govorila o programu SD in pri tem poudarila, da »zdravstvo je in bo naša prva prioriteta. Javnemu zdravstvu moramo nameniti več denarja, ga bolje organizirati in učinkovito preganjati korupcijo.«
-
»Nujno je hitro ukrepanje za pomoč tistim, ki so v stiski zaradi naraščajočih cen energije. Na daljši rok pa bo treba najti sistemske rešitve,« je predsednica SD Tanja Fajon povzela skupno stališče udeležencev posveta Socialnih demokratov z naslovom Zaščita ljudi in gospodarstva: ukrepi za zajezitev cen energentov.
Na posvetu je 9 sogovornikov soočilo mnenja, kako nagovoriti in ukrepati ob drastičnih spremembah cen energentov in s tem posledično vse večjo energetsko revščino, in kako sočasno izpolnjevati podnebne cilje, ki smo si jih zadali kot skupnost, da ublažimo podnebno krizo.
Sogovorniki so se strinjali, da se je Evropa znašla na pragu energetske krize, ki bo vsekakor tudi socialna in gospodarska. Dražijo se elektrika, goriva, kurilno olje, zemeljski plin, nujno je hitro ukrepanje za pomoč najrevnejšim v ogrevalni sezoni.
Predsednica SD Tanja Fajon je ob tem izpostavila, da je povišanje cen energentov tudi posledica preteklih špekulacij. Industrija in gospodinjstva niso povzročila danih razmer, pandemične razmer so mnogim prihodke močno znižale ali celo prekinile. Po njenem mnenju je nesprejemljivo, da lov za kapitalskimi dobički distributerjev finančno prizadene potrošnike.
»Povišane cene energentov bodo marsikoga pahnile na rob preživetja. V Sloveniji zaradi naraščajočih cen energentov revščina grozi več kot 40.000 gospodinjstvom. Nikakor ne more biti sprejemljivo, ne v EU, ne v Sloveniji, da bi ljudje morali izbirati med ogrevanjem ali hrano,« je poudarila.
Dogodek je bil prvi v seriji strokovnih posvetov, s katerimi začenjamo javno razpravo o osnutku programa SD, ki nosi naslov Nov začetek – Program velikih sprememb za razvojno desetletje. -
V marčevskem nadaljevanju spletnih pogovorov Od doma do doma je evropski poslanec Milan Brglez gostil dr. Emilijo Stojmenovo Duh, docentko v laboratoriju za telekomunikacije na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, koordinatorico mreže ustvarjalnih laboratorijev – FabLab Slovenija in vodjo digitalnega inovacijskega stičišča 4PDIH.
-
Evropski poslanec Milan Brglez se je v novi epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma pogovarjal z glasbenico Tino Čeh, ki jo je pred kratkim obiskal v njenem Kulturnem Kreativnem Kotičku (Cultural Creative Corner) v Bruslju.
-
"Gradili bomo zaupanje. Zaupanje med nami. To je edina pot, ki nam daje jamstvo, da nam bo bolje. Če bomo povezani in solidarni, ni razlogov, da bi se bali prihodnosti."
Tanja Fajon, predsednica Socialnih demokratov, v novoletni poslanici in čestitki ob praznikih. -
V tretji jesenski epizodi spletnih pogovorov Od doma do doma je evropski poslanec dr. Milan Brglez gostil Jerneja Ščeka, tržaškega Slovenca, filozofa, publicista in profesorja, ki poučuje filozofijo in zgodovino na liceju Franceta Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Dr. Brglez in Jernej Šček sta se dotaknila položaja slovenske narodne skupnosti v Italiji. Kot je povedal gost, je delež italijanskih učencev in dijakov v slovenskih šolah v Italiji vedno večji, kar je po eni strani posledica dejstva, da za slovenske družine ni več samoumevno, da svoje otroke vpisujejo v slovenske vzgojno-izobraževalne ustanove, po drugi strani pa so te iz različnih razlogov vedno bolj privlačne za Italijane. Šček mednje med drugim prišteva vrednoto dvojezičnosti na dvojezičnem prostoru, ki se je zavedajo predvsem gospodarstveniki, željo po odkrivanju slovenskih korenin in pa prednost majhnosti slovenskih šol s kakovostnim učnim kadrom.
Sogovornika sta se strinjala, da bi Evropa in predvsem Evropska unija morala namenjati veliko več pozornosti manjšinski problematiki, saj je med temeljnimi vrednotami Unije poleg človekovih pravic tudi varstvo manjšin. Po besedah Ščeka se je v zadnjem desetletju izkazalo, da Evrope ne morejo rešiti ekonomisti, saj so njeni problemi duhovni in filozofski. Pri njihovem reševanju bi zato bilo modro prisluhniti manjšinam, za katere Evropa predstavlja »skupno hišo«.
Eden glavnih problemov je po besedah Ščeka tudi dejstvo, da Slovenci v Italiji še vedno nimajo zagotovljenega predstavništva v italijanskem parlamentu, brez katerega bo slovenska manjšina izgubila še tisto malo besede, ki jo ima. Kot zelo škodljivo vidi tudi načrtovano zmanjšanje števila italijanskih parlamentarcev, saj bo strankam, kot je Demokratska stranka, odvzelo manevrski prostor, da bi Slovencem v Italiji še naprej omogočale svoje kandidate.
Glede spornih izjav na račun slovenske narodne skupnosti Šček odgovarja, da je teh vsakodnevno v medijih nič koliko. Po njegovih besedah je problematično predvsem to, da se tovrstne izjave, ki so bile nekoč omejene na obrobne, skrajno desničarske kroge, selijo »na druga, tudi institucionalna polja«.
Za konec sta se sogovornika dotaknila še ukrepov za zajezitev pandemije Covid-19, ki so po mnenju obeh še posebno težki za manjšinske skupnosti. Velik problem je po besedah Ščeka ponovno vzpostavljanje državnih meja, ki za ob meji živečega človeka predstavlja hudo regresijo v preteklost. Omejevanje fizičnih stikov je problematično tudi pri ohranjanju posebne manjšinske identitete, saj so različni dogodki in prireditve prepovedani. Kot najbolj problematično pa je bo besedah Ščeka poučevanje na daljavo. Kot pravi, bistvo šole ni zgolj v poučevanju, ampak tudi v vzgajanju. Pogojev za slednje v spletnem okolju, v katerem smo se znašli, ni, je zaključil. - Laat meer zien
