Afleveringen
-
Svoj poklic ljubi in v njem uživa. Peter Čeferin je legendarni odvetnik z najdaljšim poklicnim stažem pri nas, ki je večino svoje kariere posvetil kazenskemu pravu. Zagovarjal je ravbarje in žandarje, slavili so ga kot narodnega junaka, mu očitali, da je mafijski odvetnik, nespodobni odvetnik in celo sovražnik države številka ena. Peter Čeferin pripoveduje o pravosodju, literarnem ustvarjanju, o svoji družini, hčerki Petri, sinovih Roku in Aleksandru, pa tudi o zelo originalni zvezi, ki jo imata s partnerko Rijo. Peter Čeferin pravi, da se življenje začne pri osemdesetih ...
Poglavja:
00:01:59 »Zame ni lepšega poklica kot braniti nekoga, ki je v stiski, ki je sam in nima nikogar drugega.«
00:02:38 Primer Makoter: »Če ji tega ne bi predlagala, bi še danes prestajala 30-letno zaporno kazen.«
00:13:08 »Odvetniki v pomembnih trenutkih pozabimo na denar.«
00:16:48 »V življenju sem počel vse, česar se ne sme.«
00:19:37 Zakaj njihova odvetniška družba nima pisarne v Ljubljani?
00:21:58 Primer Perić
00:23:50 Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice
00:25:59 Kdaj odvetnik ne sme sprejeti zastopanja stranke
00:29:42 Lahko pravosodju rečemo krivosodje?
00:35:11 Kakšni so današnji zakoni?
00:36:56 Sodnica z majico, na kateri je pisalo »I love you.«
00:39:11 Literarno ustvarjanje: dve satiri, šest knjig in 400 kratkih zgodb, roman Sodni dnevi in biografija Nespodobni odvetnik, ki jo je po pripovedovanju Petra Čeferina napisal pisatelj Tadej Golob
00:44:54 Hčerka Petra, sinova Rok in Aleksander, žena Ana …
00:51:20 Ljubezenska zgodba Mici Čeferin
00:53:29 Kako je Peter Čeferin pomočnico svoje frizerke navdušil za latinščino
00:54:48 »Po dveh letih vdovstva sem izbral najboljšo partnerko. To je Rija, s katero imava zelo originalno zvezo.«
00:57:18 »Življenje se začne pri osemdesetih.«
01:00:17 Kaj si Peter Čeferin želi za rojstni dan -
Tokratni Nedeljski gost je eden najbolj vsestranskih gledaliških in filmskih umetnikov, igralec s posebno odrsko prezenco, prepoznavno poetiko in izjemne občutljivosti za jezik. Ustvaril je vrsto nepozabnih vlog klasičnega in sodobnega gledališča in v petih desetletjih pomembno zaznamoval gledališče, film, radio in televizijo. Prejemnika Borštnikovega prstana 2026 Aleša Valiča je pred mikrofon povabila Nina Zagoričnik.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Dalaj Eegol je pionir slovenskega rapa, hiphopa, kot Ali En je leta 1994 poskrbel za pravi bum in s kultnim albumom Leva scena zdramil slovensko glasbeno srenjo. V skladbi z istim naslovom je popljuval približno 30 glasbenikov in zakuhal nekaj škandalov. Bil je tudi zelo uspešen skejter in sovoditelj kultne oddaje SkateTV. Pred 20 leti je odšel v Indijo in tam nameraval živeti za vedno. Pa se je po nekaj letih in nekaj ne preveč lepih izkušnjah vrnil, danes rapa kot Recycleman in sliši na ime Dalaj Eegol. Poleg glasbe ga zanima tudi film, kot didžej pa ne vrti slovenske in balkanske glasbe.
-
Gordon Neufeld je priznani klinični in razvojni psiholog, z Gaborjem Matejem soavtor knjige “Otroci nas potrebujejo” in ustanovitelj izobraževalnega inštituta Neufeld Institute. Pri skoraj osemdesetih letih pravi, da je telo že malce utrujeno, um še zdaleč ne. Vse bolj mu je jasno, kaj potrebuje otrok, da se lahko razvije v zdravega, empatičnega in samostojnega človeka. Zlasti ljubezen. Obilje ljubezni, močno navezanost na družino in prosto igro. Nanjo smo pozabili tudi odrasli, igrivost in igro pa zamenjali za storilnostno usmerjenost, tekmovanje in zasledovanje ciljev.
-
Režiser Andrej Košak je pred 30 leti posnel slovo od dnevov mladosti svoje pankovske generacije. Outsider je eden najbolj priljubljenih slovenskih filmov po osamosvojitvi, podobi mladih Metke in Seada bosta večni. Igralci morajo biti liki, z njimi je treba kot z otroki, predvsem pa jih moraš imeti rad. Košak, ki se je proslavil tudi kot lik iz režije v Jonasovem Videošponu, danes živi med Ljubljano in Skopjem. Rad uživa, ne skriva svojega meščanskega porekla in statusa. S celovečernim dokumentarcem Punk pod komunističnim režimom spet osvaja nekdanjo skupno državo. Pravi, da si nekoč imel eno partijo, zdaj jih imaš sedem in sedemkrat več težav. Za Košaka politiki niso in ne bodo zvezdniki. Občuduje Luko Dončića, ki je zanj filmski lik, nekoč je na letališču s kamero in limuzino vizionarsko pričakal mlado Melanijo Trump kot fiktivno prvo ameriško damo.
Glasbeni izbor:
Berlinski zid - Možgani na asfaltuLublanski psi - Za boljši jutriPankrti - Počitnice na morjuZapiski:
Pank - zgodovina neposlušnosti: Prostori uporaKomadi: Proleter -
Slovenija z dolgo čebelarsko tradicijo, zaščiteno avtohtono kranjsko sivko in velikim številom čebelarjev glede na število prebivalcev velja za eno najbolj prepoznavnih čebelarskih držav na svetu. Več kot 11 tisoč čebelarjev čebelari v več kot 15 tisoč čebelnjakih.
Kar pet jih ima na Kozjanskem tudi Peter Kozmus. Nad čebelami se je navdušil že v osnovni šoli, danes pa ni le priznani čebelarski strokovnjak, temveč tudi vršilec dolžnosti predsednika Apimondie, mednarodne čebelarske zveze, kar velja za eno najvišjih funkcij na področju čebelarstva na svetu. Na Čebelarski zvezi Slovenije, kjer vodi rejski program za kranjsko čebelo, pa je bil tudi vodja projekta svetovni dan čebel, ki smo ga prvič zaznamovali leta 2018.
Načine čebelarjenja je spoznaval skoraj po vsem svetu, od Afrike, Južne Amerike, severnih držav do Azije. Kot pravi, je ena glavnih razlik med Slovenijo in številnimi drugimi državami predvsem v odnosu do čebel. Pri nas zanje dobro skrbimo, medtem ko se ponekod čebelarstva lotevajo predvsem kot velikega posla.
Za moje pojme niso čebelarji, ampak čebele le izkoriščajo. Izračunali so, da imajo večji ekonomski izkupiček, če čebele na začetku sezone kupijo, jih izrabijo, po koncu sezone pa zanje ne skrbijo več.
Peter Kozmus -
Katja Franko že več kot 30 let živi na Norveškem. Kot mlada pravnica je prišla na dvomesečno prakso in na koncu ostala. Danes vodi Inštitut za kriminologijo na pravni fakulteti Univerze v Oslu. Primerja življenje v Sloveniji in na Norveškem, kjer predvsem zaradi nafte nimajo večjih gospodarskih težav in tudi zato politika ni osrednja tema. Skandinavsko državo z visokim standardom je močno spremenil strelski pohod Andersa Breivika leta 2011. Strokovno se ukvarja z vprašanji migracij in varnosti, ki jih močno spreminjata digitalizacija in privatizacija. Tudi v Evropi vidimo Trumpove tendence. Katji Franko mednarodna stroka priznava, da odpira teme prihodnosti. V Kolumbiji je analizirala vlogo in vpliv narko kralja Pabla Escobarja. Živi v naravi, praktično ob smučarsko-tekaških progah. V službo se v vsakem vremenu vozi z električnim kolesom, angažira se tudi v slovenskem društvu Triglav.
Glasbeni izbor:
Lillebjørn Nilsen - Barn av Regnbuen Vlado Kreslin - Namesto koga roža cvetiNils Petter Molvaer - True Love Waits -
Popraznično nedeljo takoj po prvomajskih praznikih, ko se začne glavna sezona žarov, smo popoprali s kuhinjo za prave moške. Boštjan Napotnik poleg kulinarike in gastronomije obvlada še marsikaj drugega, od radijskega in televizijskega vodenja do pripovedovanja zgodb. A do »penzije« bo še najraje vztrajal kot kreativni direktor znane oglaševalske agencije.
-
Za Mirka Ciglerja, ki združuje vojaško in diplomatsko znanje, kolegi pravijo, da je človek, ki razume vojno, a zagovarja mir. V zgodnjih osemdesetih, ko je bil namestnik jugoslovanskega vojaškega atašeja v Pekingu, se je sprehajal med glinenimi vojščaki v kitajskem Šjanu. Pozneje je na misiji Združenih narodov bdel nad vojskama Iraka in Irana. Nekdanji visoki častnik in diplomat je pomemben pečat pri evroatlantskem povezovanju Slovenije pustil tako v Washingtonu, kjer je bil pomočnik veleposlanika v času 11. septembra, kot v Bruslju, kjer je bil tudi del prve slovenske misije pri Natu. Od blizu je torej doživljal zgodovinske prelome. To mu kot publicistu daje odlično osnovo za geopolitične in varnostne analize. Od ruske zasedbe Krima redno objavlja v Dnevnikovem Objektivu.
Glasbena priporočila:
Ibržniki - Čompe (Sittin' On) The Dock Of The Bay - Otis Redding Summertime - Janis JoplinUporabne povezave:
objave v Dnevnikovem Objektivuknjiga Sedem let na prepihusodelovanje v programih RTV SlovenijaPOPRAVEK: V intervjuju je v kontekstu spora z ameriškim obrambnim ministrstvom napačno omenjeno podjetje Palantir, dejansko pa je bilo vpleteno podjetje Anthropic. Za napako se opravičujemo.
Poglavja:00:00:01 Uvod in geopolitične spremembe današnjega časa00:01:48 Aroganca in nespoštovanje mednarodnih norm v sodobni politiki00:03:21 Pomen mednarodnega prava za majhne države in nujnost posodobitve00:04:38 Umetna inteligenca, algoritmi in etika v sodobnem vojskovanju00:06:57 Notranji pritiski in menjave v ameriških oboroženih silah00:08:01 Samozavest avtokratov in njihova fascinacija nad vojaško silo00:11:17 Vojna v Iranu kot primer vojaške superiornosti brez politične zmage00:14:02 Umetnost barantanja in strategija izčrpavanja00:15:18 Skriti strateški cilji: slabitev Kitajske in Evropske unije00:18:26 Konec transatlantske dobe: selitev ameriškega interesa v Azijo00:20:43 Potreba po avtonomni Evropski obrambni uniji00:21:51 Pogoji za morebiten izstop Slovenije iz Nata00:24:34 Evropa kot četrti steber nove svetovne ureditve00:26:01 Osebne izkušnje z misije Združenih narodov na iransko-iraški meji00:29:51 Vzpon Kitajske: od zaprte države do nepredstavljivega razvoja00:32:11 Preseganje evrocentrizma in novi odnosi s svetovnimi velesilami00:35:46 Soočenje z upokojitvijo in nova publicistična faza življenja -
Fulvio Dovgan je specialni pedagog z desetletji izkušenj pri delu s priprtimi in zaprtimi v slovenskih zaporih. Tudi z najbolj zloglasnimi in nevarnimi zločinci, ki jih pozna širša slovenska javnost: med drugim s serijskim morilcem Metodom Trobcem, o čemer sicer izrazito nerad razglablja. V intervjuju pripoveduje o naravi dela in svojem odnosu do njega, kariernih vrhuncih, med katere gotovo spada častni viteški naziv, ki mu ga je pred par leti podelil predsednik Italije Sergio Mattarella, pa tudi o svojem upornem mladostništvu, zaradi katerega se je sam kdaj znašel v navzkrižju z zakonom.
-
Kaj nam fosili povedo o nahajališčih nafte, zakaj je bila Bohinjska dolina še ne tako davno do vrha polna ledu in kako so fosili rib zašli na Triglav? Geologija ni le pogled v davno preteklost, ampak tudi ključ do razumevanja prihodnosti, pravi tokratni Nedeljski gost geolog in direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec. Ob 80-letnici delovanja zavoda z njim odstiramo, kako geologi "vidijo" v globino, kjer nimamo neposrednih podatkov, in zakaj so bili po poplavah med prvimi na terenu.
Poslušajte še:
Kako smo jemali mero plazu
Nedeljski gost Andrej Šmuc
Geološka detektivka: Je Nadiža nekoč tekla v obratno smer?
Po sledi pradavnih megapotresov
Kaj skriva prah v hišnih sesalcih?
-
Poleg dobrega ducata nagrad za posamezne igralske dosežke je Vlado Novak med svojo dolgo poklicno kariero prejel tudi nagrade za življenjsko delo: Borštnikov prstan, Glazerjevo nagrado in pred kratkim še nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije. V tem tednu praznuje še rojstni dan, letos pa obhaja že okroglo deseto obletnico uradne upokojitve. Zaradi legendarnih filmskih vlog in monodramskih predstav, ki so obredle še oddaljene kotičke države, se zdi, da ga poznamo vsi, še nekoliko bolj pa ga spoznamo v pogovoru z Damjanom Zorcem.
-
Nedeljska gostja je Maja Vardjan, direktorica Muzeja za arhitekturo in oblikovanje MAO Slovenija, mednarodno uveljavljena in priznana kustosinja in raziskovalka, specializirana za slovensko oblikovalsko in arhitekturno produkcijo 20. stoletja ter sodobne ustvarjalne prakse. V muzeju MAO ima dolgoletne izkušnje, vodila je pripravo številnih razstav in sodelovala pri ključnih projektih. Med številnimi nagradami in priznanji je prejela tudi nagrado Mednarodnega muzejskega sveta muzejev (ICOM) Slovenija. In čeprav je diplomirana arhitektka, ni nikoli ustvarjala v biroju ali se lotila kakega klasičnega arhitekturnega projekta. Njena velika želja, da bi postala novinarka, jo je nehote odpeljala v kuratorske vode. “Zato je vsaka moja razstava”, pravi Maja Vardjan, “zasnovana kot arhitekturni projekt.”
-
Ana Schnabl piše kolumne za ugledni časnik The Guardian. V aktualnem tekstu natančno analizira slovensko predvolilno sceno. Domačo ideološko in družinsko razklanost simbolično ponazarja v gledališkem eseju Skrunilka gnezda, kjer na odru dviguje tudi uteži. Leve in desne. Knjige je zares začela požirati na pragu polnoletnosti, diplomirala je iz primerjalne književnosti in izdala več tudi v tuje jezike prevedenih romanov. Je glas generacije, ki išče bližino, a ostaja ujeta v čustveni praznini. Aktualna prejemnica nagrade Kresnik za najboljši slovenski roman se z javnim prometom vozi v javno službo. Med cijazenjem z vlakom med Kamnikom in Ljubljano bi kvečjemu lahko napisala le kakšno kriminalko. Na evakuacijskem letu iz ZDA na lastne stroške tik pred izbruhom epidemije koronavirusa tudi ni dobila toplega obroka. Pisateljica in publicistka Ana Schnabl pravi, da ni optimistka, ampak žalostna socialistka. Pogovarjamo se tudi o ustvarjalnih procesih, o odnosih, brskanju po samem sebi. Kako je živeti kot prosti radikal, zakaj je glava anus emocij in kako obstajajo ljudje čolnički in ljudje galeje.
Glasbeni izbor:
Kate Bush: CloudbustingAnohni: RestAll Them Witches: The Children of Coyote Women -
Da je ženska, je vedela že kot otrok, ki so mu ob rojstvu dali ime Nenad. Salome, medijska osebnost, zvezda resničnostnih šovov, igralka, plesalka, pevka, imitatorka, kraljica preobleke, slikarka, natakarica in borka za človekove pravice, se je 24. marca 2009 ponovno rodila. Takrat je namreč prestala operacijo potrditve spola.
S svojo življenjsko zgodbo, pogumom, odprtostjo in vztrajnostjo je Salome številnim ljudem navdih. "Vsi imamo podobne probleme, a na naše težave gledajo drugače, ker so mavrične. Raje imam mavrično kot sivo življenje," pripoveduje Salome, ki se je pred štiridesetimi leti zaljubila v Slovenijo. -
Slovenska režiserka, večkratna prejemnica Borštnikove nagrade in nagrajenka Prešernovega sklada, se podpisuje pod več deset gledaliških in v zadnjem času tudi opernih predstav. Nekoč se je ukvarjala tudi s filmom, še pred tem - pri njenih rosnih 15. letih - pa jo je širša javnost nekdanje skupne država spoznala kot obetavno kantavtorico. Danes ne poje več, kot režiserka pa ustvarja večinoma v Nemčiji, Avstriji in Švici. Pred kratkim je kar nekaj prahu dvignila njena izjava o “lenih levičarjih”, ki da znajo svoj glas povzdigniti le tam, kjer jih to nič ne stane. S tem se je odzvala na nedavni incident na premieri ene njenih predstav v Bochumu, kjer je razjarjeno občinstvo napadlo igralca, ki je na odru upodobil fašista.
-
Mark Pleško je fizik, soustanovitelj podjetja Cosylab, ki med drugim razvija programsko opremo in elektroniko za fuzijske reaktorje, kot je ITER, sodelujejo še s CERN-om, kliniko Mayo in harvardsko univerzo. Tokratni nedeljski gost spretno povezuje znanost in ekonomijo, lani je postal tudi podjetnik leta, sodeloval je v številnih svetih za znanost v Sloveniji, sicer pa je najraje oče in mož, ki je svoj dom našel na Krasu. Spregovori o tem, kako je v otroštvu spoznaval inflacijo prek nakupov gumijastih medvedkov, zakaj ceni skromnost in iznajdljivost, kje je znanost v Sloveniji, kje podjetništvo in da sta z ženo še po štiridesetih letih skupnega življenja zaljubljena kot prvi dan.
Izbor skladb:
Zlatko in Flamie: SPOMNIM SE
Pat Metheny Band: PHASE DANCE
Carmina Burana: FORTUNA IMPERATRIX MUNDI -
Primož Suhodolčan je pisatelj, športni navdušenec, podjetnik in od nedavnega tudi upokojenec, ki je v slovensko literarno zakladnico prispeval več kot 40 knjig za otroke in mladino. Velja za enega najbolj priljubljenih, prodajanih in izposojanih avtorjev zadnjih desetletij, pa tudi pisatelja, ki je združil literaturo in šport ter v svojih delih ovekovečil nekaj najuspešnejših slovenskih športnikov vseh časov. Gostili smo ga v terenskem studiu na Kopah v živo.
-
Na kulturni praznik smo nedeljsko gostjo poiskali v kranjskem Prešernovem gledališču. Že dobrega četrt stoletja je del tega majhnega, a izjemno povezanega in prodornega kolektiva. Kolegice in kolegi cenijo njeno profesionalnost in dostopnost. Za zahtevne gledališke vloge je prejela Severjevo nagrado, društvo avdiovizualnih igralcev je prepoznalo kakovost njenih sinhronizacij, gledalci pa jo spremljajo tudi v seriji Takšno je življenje na Televiziji Slovenija. V pogovoru govori domačem Kranju, delu v Prešernovem gledališču in tem, kako jo je zaznamovala vloga v priljubljeni televizijski seriji.
-
"Dober pedagog mora biti strog, hkrati pa tudi prijazen in dostopen," pravi profesor klavirja Miha Haas. Kot izjemen talent je bil pri sedemnajstih letih predčasno sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer danes poučuje nove generacije glasbenic in glasbenikov.
Miha Haas, ki je nastopal na odrih doma in po svetu, predseduje Društvu klavirskih pedagogov, raziskuje historično izvajalsko prakso (zato se nam v pogovoru pridruži Beethoven), piše strokovne članke, kratke zgodbe, konec lanskega leta pa je izšel tudi njegov roman Ljubezen v času koronavirusa.
- Laat meer zien
