Afleveringen
-
Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.
-
Špela Petraš je opisala robotsko roko, visoko tehnološki sistem, ki omogoča poglobljene analize. Računalniška roka podjetja Verus Digital (znana kot CultArm3D) je napreden robotski sistem za 3D digitalizacijo. Z avtonomnim zajemanjem in visoko natančnostjo bistveno pohitri dokumentiranje ter analizo muzejskih predmetov in kulturne dediščine.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Bor Kolar Bačnik je kemik, mladi raziskovalec, ki se ukvarja s področjem konserviranja papirja, konkretneje s črnili.
-
FRIDA je prva akademska super računalniška infrastruktura v regiji z namestitvijo umetni inteligenci namenjenih grafičnih procesnih enot NVIDIA Blackwell generacije B200 in B300. Na področju umetne inteligence FRIDA prinaša dvakrat večjo učno zmogljivost in energijsko učinkovitost kot slovenski superračunalnik Vega, ki je primarno namenjen znanstvenim simulacijam. To je kakovostni preskok pri učenju in izvajanju sodobnih modelov UI, ki ga doslej v Sloveniji ni bilo. Visokozmogljiv podatkovni center FRIDA je tudi tehnično zanimiv, saj je zgrajen kot modularni kontejnerski podatkovni center, ki omogoča hibridno hlajenje, tj. zračno hlajenje in napredno tekočinsko hlajenje na čipih, kar je ključno za sodobne AI strežnike z zelo visokimi toplotnimi obremenitvami. Lastni podatkovni center zagotavlja računsko in podatkovno suverenost in omogoča varno obdelavo občutljivih podatkov, saj ti ne zapustijo fakultetne infrastrukture. FRIDA je namenjena predvsem umetni inteligenci in strojnemu učenju, velikim jezikovnim modelom, znanstvenemu računanju in obdelavi velikih podatkov, služila pa bo tako raziskovalcem in študentom na FRI UL kot tudi podjetjem.
-
Aktualnost zlorabe alkohola je tako v nebo vpijoča, da je o težavah in izzivih treba neprestano govoriti. Osveščati in spodbujati odgovornejše odločitve in ravnanja. Na zaključnem dogodku letošnje tradicionalne akcije 40 dni brez alkohola konec marca, so sogovorniki odprli širši pogled na odnos družbe do alkohola, posledice prekomerne uporabe, vzroke za nastanek zasvojenosti, vpliv na posameznika in družino ter možnosti podpore in okrevanja. Povzeli smo razmišljanja Petra Tomažiča, generalnega tajnika Slovenske Karitas in pobudnika akcije, Daniele Fiket dr. med., specialistke psihiatrije in psihoterapevtke, dr. Nataše Sorko, socialne pedagoginje in družinske terapevtke iz društva Žarek upanja, Marka Tomaniča, sodelujočega v akciji in človeka z osebno izkušnjo zasvojenosti. Dogodek je z glasbeno točko obogatil Andraž Hribar, zapel je pesem Vleče me, ki jo je napisal človek, ki je zaradi alkohola zašel v »brezno«, kot sam poimenuje svoj propad, ter v treznosti spet našel lepoto življenja. Prizadevajmo si za družbo, v kateri je manj škode zaradi prekomernega pitja alkohola v družinah, na cestah in pri zdravju. Bodimo zmerni. Odgovorni. Opolnomočeni.» Prosti čas je lahko v družbi prijetnejši brez alkohola. To je korak k človeku.
-
V ekipi Lego Pregarčki iz Osnovne šole Vide Pregarc v Ljubljani smo se v okviru tekmovanja FIRST LEGO League Challenge Slovenia odločili poiskati sodobno, varnejšo in pametnejšo rešitev. To je privedlo do nastanka pametne čelade MARK II , ki s pomočjo senzorjev samodejno prilagaja osvetlitev in povečuje varnost uporabnika. Pogovarjali smo se z mentorico Katjo Presetnik.
-
V Domu na Krasu so pripravili dogodek, s katerim so skozi preplet osebnih zgodb ter poezije Srečka Kosovela, odpirali vprašanja o življenju ljudi v institucijah. Pogovarjali smo se z Martino Ulčar, vodjo multidisciplinarnega tima »Navadno življenje« in odgovorno za organizacijo dogodka »Srečko in Marco skupaj v boj«.
-
Saša Obranovič, ki ustvarja sladke dobrote in z njimi - ne glede na vremenske razmere in priložnosti, razveseljuje sladkosnede. S svojo mobilno slaščičarno je popestrila tudi festivalsko dogajanje na Ritmu srca.
-
Brina Stankovič Elesini je fotografinja, ki je v objektiv ujela tudi utrinke festivala Ritem srca 2026. Predstavila je svoje delo in veselje.
-
Majda in Jože Tekavec sta pred leti prišla do zanimive ideje, po naključju sta razvila posebno obrt, danes restavrirata stara mestna, dvokrilna večja vrata. Dela imata dovolj, vsaj še za dve leti.
-
Zlata Tavčar, ustanoviteljica in direktorica družbe Tax-Fin-Lex, je predstavila nov produkt pravne umetne inteligence.
-
Institut za nutricionistiko je za najbolj inovativna živila izbral tudi tri Sparove izdelke, ki izstopajo po kakovosti in sestavinah, Brinino azijsko skledo, Lukov zajtrk in pecivo Viktor.
-
Tomaž in Venesa Brglez skupaj gradita blagovno znamko Sovza.si. Tomaž iz lesa izdeluje otroške hišice in številne druge izdelke. Zakaj ravno les in kakšna je njuna vizija, smo ju vprašali ob obisku studia.
-
V sklopu Tedna katoliškega šolstva smo predstavili dobro idejo, mednarodni projekt Bees&More, ki tudi dijake Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru osvešča o pomenu čebel in ostalih opraševalcev.
-
Leja Brenkuš Porenta z Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo je na lanskem največjem evropskem tekmovanju poklicnih znanj dosegla viden rezultat. Pogovarjali smo se o njenem šopku in delu cvetličarke.
-
Več kot devetdeset odstotkov srednješolcev za šolsko delo uporablja umetno inteligenco. Na veliko pasti neprave rabe tehnologije opozarja vse več učiteljev in vzgojnih strokovnjakov. Predstavili smo nekaj poudarkov iz šeste Nacionalne konference o kreativnih učnih okoljih.
-
V Hočah v bližini Maribora deluje podjetje Amafood, ki je v zadnjih sedmih letih postalo sinonim za zdravo prehrano. Direktorica, Natalija Ogorevc, je s predanostjo preoblikovala svoje sanje v uspešno podjetje. Pogovarjali smo se ob podelitvi priznanj najinovativnejših živil.
-
Nacionalni dan branja je slovenski praznik branja, ki ga obeležujemo petega marca. Spomnili smo na vedno dobro idejo, na branje, ki krepi duha, spodbuja strpnost, širi razumevanje ljudi, njihovih zgodb in življenja. Opozorili smo tudi na tradicionalno akcijo »Podarimo knjige». Pogovarjali smo se z Adrianom Kertom, urednikom pri Mohorjevi družbi. V rubriki pa slišali tudi izjavi skrbnika zapuščine Mance Košir pisatelja Žige Valetiča in predsednice Bralnega društva Slovenije Sabine Fras Popović.
-
Na predstavitvi humanoidnega robota smo se srečali tudi s prof. dr. Igorjem Kovačem, vodjo Centra za razvojno inovacijsko partnerstvo na Institutu »Jožef Stefan” in direktorjem SRIP Tovarn prihodnosti Oddelka za avtomatiko, biokibernetiko in robotiko. Humanoidni roboti so roboti, ki so vsaj malo podobni človeku – z rokami, trupom in včasih nogami. Zakaj taka oblika? Ker je naš svet narejen za ljudi: vrata s kljukami, stopnice, mize, orodje. Humanoid se zato lažje znajde tam, kjer bi klasični industrijski robot potreboval povsem drugačno okolje. Zanimivo je, da največji izziv pogosto ni hoja, ampak roke: zanesljivo prijeti škatlo, kabel ali predmet nenavadne oblike je za robota presenetljivo težko. Zato razvoj danes veliko stavi na spretnost prijema in natančnost. Najprej jih bomo videli v skladiščih in tovarnah, kjer bodo prevzeli ponavljajoča in fizično naporna opravila, kot so prestavljanje zabojev ali prinašanje materiala. A še preden postanejo “kot v filmih”, je ključna ena stvar: varnost – da se ob človeku znajo pravočasno ustaviti, upočasniti in delati predvidljivo. Humanoidni roboti tako nastajajo kot novi pomočniki pri najtežjih, monotonih opravilih – in to je verjetno šele začetek.
-
V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik.
- Laat meer zien
