Afleveringen
-
V Evropski uniji je trenutno priznanih 29 nacionalnih znakovnih jezikov. Uporabljajo jih gluhi in naglušni, pa tudi slišeči, ki se želijo sporazumevati z družino ali prijatelji. Organizacija združenih narodov je 23. september razglasila za mednarodni dan znakovnih jezikov, ki opozarja na tovrstno jezikovno in kulturno raznolikost. V tokratnem prispevku bomo govorili o znakovnih jezikih v Evropski uniji in o tem, kako jih Evropski parlament ohranja in spodbuja.
-
Evropska unija je posodobila pravila o vozniških dovoljenjih, s čimer želi izboljšati varnost v cestnem prometu in posodobiti mobilnost. Med glavnimi novostmi so digitalna vozniška dovoljenja, ki bodo veljavna v vseh državah članicah, strožji pogoji za nove voznike in usklajeni zdravstveni pregledi. Prepovedi vožnje se bodo zdaj izvrševale tudi čezmejno. Tako bodo hudi prekrški kaznovani po vsej Evropski uniji. Spremembe podpirajo pristop „Vizija nič“, v skladu s katerim naj bi do leta 2050 v cestnem prometu popolnoma odpravili nesreče s smrtnim izidom in hudimi poškodbami.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Po podatkih Evropske agencije za okolje je pomanjkanje vode leta 2022 prizadelo 34 % prebivalcev Evropske unije in 40 % njenega ozemlja.
Pomanjkanje vode še zlasti vpliva na južnoevropske države, kot so Ciper, Grčija, Italija, Malta, Portugalska in Španija, vendar se širi proti severu in zdaj vpliva tudi na območja, kjer v preteklosti vode ni primanjkovalo. V Evropi je tako imenovani vodni stres že resna težava, zaradi podnebnih sprememb pa naj bi bilo v prihodnosti še huje. Evropska unija zato išče skupno rešitev za te izzive.
-
Kljub vse večji ozaveščenosti in prizadevanjem velike količine plastičnih odpadkov v Evropski uniji še vedno ne recikliramo. V zadnjih letih je Evropska unija na področju krožnega gospodarstva za plastiko sicer napredovala, a pot do prihodnosti brez plastike je še dolga. Za to si moramo prizadevati vsi.
-
Mercosur je regionalno zavezništvo držav Latinske Amerike in eden glavnih trgovinskih partnerjev Evropske unije. Kljub nekaterim pomislekom si Unija prizadeva z njim vzpostaviti tesnejše vezi.
-
Pariški sporazum je pravno zavezujoča mednarodna pogodba, sprejeta leta 2015 na 21. konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah.
Namen sporazuma je, da se v primerjavi z ravnmi iz predindustrijske dobe povprečna temperatura ne bi dvignila za več kot 1,5 °C oziroma da bi bil dvig čim nižji od 2 °C.
Podpisale so ga skoraj vse države sveta, ki so se zavezale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Unija je sporazum ratificirala leta 2016, odtlej pa je v središču njene podnebne politike.
-
Evropska komisija je januarja 2025 predstavila kompas za konkurenčnost. Gre za prvo večjo pobudo Komisije v času drugega mandata predsednice Ursule von der Leyen. Kompas zagotavlja jasen strateški okvir za opredelitev dela Komisije in določa pot, ki bo Evropo pripeljala do podnebne nevtralnosti in vodilnega položaja na področju oblikovanja, proizvodnje in trženja tehnologij prihodnosti.
-
Šport je koristen za zdravje in povezuje ljudi iz vseh družbenih okolij. Prisluhnite, kako Evropska unija spodbuja šport in si prizadeva, da bi bil dostopen vsem.
-
Primarni in starorasli gozdovi so v Evropski uniji redki, majhni in razdrobljeni. Pokrivajo manj kot 3 % celotnega gozdnatega območja v Evropi. Gre za neokrnjene naravne ekosisteme, v katere je človek le malo ali sploh ni posegel in kjer živali in rastline že stoletja prosto živijo in uspevajo. Ti gozdovi so ključni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, saj vsrkavajo in skladiščijo ogljik, zagotavljajo pitno vodo, uravnavajo lokalne podnebne pogoje in ohranjajo zdravje ljudi. So tudi dom številnim ogroženim vrstam.
Za varstvo evropskih gozdov pa niso odgovorne le države članice. Gre za skupno nalogo na ravni Evropske unije. Evropski parlament je v središču teh prizadevanj in se močno zavzema za ohranjanje primarnih in staroraslih gozdov.
-
Ena najpomembnejših nalog družbe je, da zaščiti otroke in jim omogoči varno, zdravo in srečno življenje. Za to si v današnjem stalno spreminjajočem se svetu prizadeva tudi Evropska unija.
-
Evropska unija je v prvi polovici leta 2024 prejela vec kot 513.000 prošenj za azil. Tretjino vseh prosilcev predstavljajo ženske in dekleta. Evropski azilni sistem upošteva vidik spola, Sodišce Evropske unije pa nasilje na podlagi spola priznava kot podlago za azil. Vseeno pa moramo še bolje zašcititi clovekove pravice žensk in deklet v azilnem postopku.
-
Februarja vsako leto po vsem svetu praznujemo dan varnejšega interneta. Prvič smo ga v okviru prvega akcijskega načrta Evropske unije za varnejši internet obeležili leta 2004. Ta dan je zdaj namenjen ozaveščanju ljudi o spletni varnosti po vsem svetu pod sloganom „Skupaj za boljši internet“.
-
V gospodinjstvih po vsem svetu vsako leto skupno zavržemo najmanj milijardo obrokov, kar bi zadostovalo za po en obrok dnevno za vse ljudi na svetu, ki trpijo lakoto. S hrano zavržemo tudi vso energijo in vire, s katerimi je bila ta hrana proizvedena. Tudi okoljske posledice, na primer emisije toplogrednih plinov, niso pri zavrženi hrani nič manjše. Evropska unija si zato s politiko ravnanja z odpadki prizadeva, da bi zmanjšala negativne posledice odpadkov za okolje in zdravje.
-
Kar dve tretjini mladih Evropejcev si želi na delovnem mestu dejavno prispevati k zelenemu prehodu, a jih skoraj polovica nima zelenih spretnosti. Mladi bi morali biti usposobljeni za spoprijemanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zamisel o Erasmusovih zelenih mestih bi jim omogočila, da prostovoljno ali kot plačani praktikanti sodelujejo v lokalnih zelenih projektih.
-
Diagnoza virusa HIV je v 80. letih 20. stoletja pomenila smrtno obsodbo. Zahvaljujoč svetovnemu napredku na področju zdravljenja in preprečevanja je to zdaj obvladljivo zdravstveno stanje. Do danes se je z virusom HIV okužilo že več kot 88 milijonov ljudi, umrlo pa jih je 42 milijonov. Z okužbo virusa HIV trenutno živi približno 40 milijonov ljudi, od tega 810.000 v Evropski uniji. Zdravstveni sistemi so sicer v pristojnosti držav članic, vendar Evropska unija podpira čezmejne programe in kampanje na področju javnega zdravja, v okviru programa Obzorje Evropa pa financira raziskave. Prizadeva si tudi za izpolnitev ciljev Skupnega programa Združenih narodov za boj proti aidsu. Do leta 2025 naj bi tako 95 % okuženih z virusom HIV vedelo, da imajo to bolezen. 95 % od teh naj bi jih bilo v vključenih v proces zdravljenja, pri 95 % od teh, ki se zdravijo, pa naj v krvi ne bi bilo več mogoče zaznati virusa. Poslušate program Novi izzivi – boljša zakonodaja. V današnjem prispevku bomo govorili o pomembni vlogi Evropske unije pri preprečevanju širjenja virusa HIV, boju proti stigmatizaciji in boljši kakovosti življenja okuženih v državah članicah. Cilj je namreč, da bi do leta 2030 virus HIV izkoreninili.
-
Večletni finančni okvir je dolgoročni proračunski načrt Evropske unije. Določa prednostne naloge in omejitve financiranja za več let ter zagotavlja, da finančna sredstva Unije ustrezajo njenim političnim in gospodarskim ciljem. Določa tudi strukturo letnih proračunov in pomaga usklajevati različne interese držav članic.
Finančna sredstva dodeljuje različnim področjem. Med njimi so denimo financiranje manj razvitih regij, subvencije in razvoj podeželja, humanitarna pomoč ter naložbe v zeleni in digitalni prehod ter v evropsko zunanjo politiko.
-
Dobro duševno zdravje in počutje sta ključna za kakovostno življenje. Le tako lahko namreč posamezniki uresničijo svoj potencial, aktivno sodelujejo v družbi ter se spoprijemajo s stresom in izzivi. Evropska unija si prizadeva, da nihče ne bi bil izključen iz družbe in da bi imeli prebivalci vseh držav članic enak dostop do storitev za podporo duševnega zdravja. A če želimo doseči najvišjo raven duševnega zdravja in dobrega počutja, moramo na tem področju še veliko storiti.
-
V Evropi prihaja do največjih demografskih sprememb doslej. Do leta 2050 bo skoraj tretjina prebivalcev Evropske unije starejših od 65 let. Staranje prebivalstva bo močno vplivalo na različna področja, kot so zdravstveno in socialno varstvo, trg delovne sile in gospodarstvo. Politike Evropske unije za starejše se osredotočajo na več ključnih področij: aktivno staranje, socialna vključenost, zdravstveno varstvo in dolgotrajna oskrba ter finančna varnost. Zdaj pa Evropska unija potrebuje celovito strategijo za starejše.
-
Turizem je ena najbolj dinamičnih industrij v Evropski uniji, saj povezuje ljudi ter spodbuja gospodarsko rast in medkulturno razumevanje. Kako Evropska unija podpira turizem in kaj počne, da bi bil ta bolj trajnosten, dostopen in koristen za vse?
-
Obzorje Evropa je najobsežnejši program Evropske unije za raziskave in inovacije s proračunom 95,5 milijarde evrov za obdobje 2021–2027. Ni pa le program financiranja, temveč tudi dokaz, da si Unija prizadeva za znanstveno odličnost, spodbuja inovacije in se spoprijema z družbenimi izzivi v državah članicah. Program je namenjen podpori raziskovalcev, podjetij in oblikovalcev politik v prizadevanjih, da bi bila Evropa vodilna na svetu na področju raziskav in inovacij.
- Laat meer zien
