Afleveringen
-
Epidemiolog svetovnega slovesa profesor Peter Horby vodi Inštitut za pandemične znanosti Univerze v Oxfordu, je tudi svetovalec britanske vlade in Svetovne zdravstvene organizacije. Za svoje raziskovalno delo je leta 2021 prejel viteški naziv. Sir Peter Horby, s katerim se je v Oxfordu o pomenu znanosti, epidemijah, raziskovanju, rezultatih, iskanju učinkovitih zdravil ter pridobljenih izkušnjah pogovarjala radijska novinarka Mojca Delač, je posebej poudaril: "Znanstveniki in znanost smo rešili milijone življenj."
V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Švedska se je boja proti covidu-19 lotila s strategijo, ki je bila drugačna kot v večini drugih evropskih držav. Namesto prepovedi so imeli priporočila, ljudje pa so se večinoma obnašali odgovorno in so jih upoštevali. Prav zato je bil švedski model obvladovanja epidemije za mnoge simbol svobode, zato smo pet let pozneje preverili, ali je bil tak način boja proti virusu tudi učinkovit. Oče švedskega modela, prvi obraz in glas obvladovanja širjenja novega koronavirusa na Švedskem je epidemiolog Anders Tegnell, z njim se je v Stockholmu pogovarjal novinar Iztok Konc.
V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti. -
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Izpostavljamo nekaj oddaj, povezanih z epidemijo covida-19, ki so se v zadnjih tednih zvrstile na programih Radia Slovenija:Serija prispevkov na Radiu Koper, v kateri so k razmisleku povabili učiteljico, pisatelja in filozofa, analizirali so vplive koronavirusa na turizem,opisali življenje dveh mladih, Hane in Klemna in povedali, da je epidemija spremenila tudi delovanje Radia Koper, Janko Petrovec, nekdanji dopisnik RTV iz Rima, zdaj odgovorni urednik Radia Koper, pa se spominja, kako je v času epidemije, ko je Italija doživljala katastrofo, potekalo njegovo novinarsko delo.Gost oddaje Ob osmih na Prvem je bil Jelko Kacin.V Vročem mikrofonu Vala 202 smo se pogovarjali s prof. dr. Ivanom Erženom, strokovnim direktorjem NIJZ.V oddajo Med štirimi stenami na Prvem smo povabili dolgoletnega strokovnega direktorja Ginekološke klinike UKC Ljubljana prof. dr. Adolfa Lukanovića,ki je covid-19 prebolel v najhujši obliki.Studio ob sedemnajstih o epidemiji je pripravila novinarka Katja Arhar, njeni sogovorniki so bili dr. Maja Sočan, prof. dr. Matjaž Jereb, Srečko Šestan in dr. Dan Podjed.V oddaji Eppur si muove - In vendar se vrti sta se avtorica Sandra Krišelj in dopisnik Igor Jurič zazrla v Evropsko unijo.Mojca Delač, Maja Ratej, Luka Hvalc in Maj Valerij pa so z znanstveniki iz Združenega kraljestva, Slovenije in Kitajske v Frekvenci X na Valu 202 analizirali pandemijo covida-19 iz različnih poljudnoznanstvenih vidikov.
Iz naštetih oddaj smo izbrali izrečene misli, ob katerih bi se bilo dobro zaustaviti in zamisliti.
V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Lidija Jerkič, sindikalistka s stisnjeno pestjo, dolgoletna predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Sindikata kovinske in elektroindustrije, tudi članica Državnega sveta, v katerem predstavlja delojemalce, je že lani napovedala, da bo predčasno zaključila svoj mandat na zvezi svobodnih sindikatov, na SKEI pa ostaja do leta 2026. V epizodi govori o tem, kako je epidemija covida-19 vplivala na trg dela, o stiskah zaposlenih in prekarnih delavcev, opisuje, kako je zamrl socialni dialog, komentira dodatke za delo v rizičnih razmerah, zelo kritična pa je tudi do medicine dela.
V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
"Da imajo otroci večino dneva v rokah telefon, to je danes težava, ne pa covid pred petimi leti," pravi dr. Aleksander Zadel, psiholog, specialist klinične psihologije, terapevt, predavatelj in avtor knjig. Z Jano Bajželj, radijsko novinarko in urednico, se pogovarjata o krizah, za katere Zadel pravi, da nas krepijo, odgovarja na vprašanja, kako je epidemija covida-19 vplivala na starejše, ki jih je najbolj prizadela, na otroke, mladostnike in starše, predvsem tiste, ki so delali paniko. Omenja tudi, kako pomembno je, kdo v kriznih razmerah komunicira z javnostjo, kdaj morajo to početi strategi in kdaj strokovnjaki. "Mediji so takrat naredili strašljivo napako," je začel misel dr. Aleksander Zadel. Poslušajte epizodo, da boste izvedeli, kako jo je končal.
V epizodah podkasta Pet let pozneje, ki jih pripravlja Tatjana Pirc, se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Bliža se peta obletnica začetka epidemije covida-19, ki je pretresla in spremenila svet. Dogajalo se je marsikaj, na kar ne smemo pozabiti, ostalo je veliko vprašanj, na katera še (vedno) nimamo odgovorov, pa tudi poglobljenih analiz in ocen ni bilo narejenih prav veliko.Koronavirus je izbruhnil konec leta 2019 v kitajskem mestu Vuhan, bliskovito hitro se je razširil po vsem svetu in 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo covida-19. Čez tri leta nam je ta organizacija sporočala, da pandemije še ni konec, da je v prehodni fazi. Kje pa smo danes, pet let po izbruhu? Kako je epidemija zaznamovala svet, družbo in posameznike? Smo danes bolj pripravljeni na kaj podobnega?
Na začetku epidemije covida-19, ko se je pojavila potreba po verodostojnih podatkih o razmerah v državi, okužbah, testiranih, hospitaliziranih, umrlih, so se odgovorni posamezniki povezali v prostovoljno skupnost COVID-19 Sledilnik. Pobudnik Sledilnika je bil Luka Renko, strokovnjak na področju informacijskih tehnologij, vodja razvojnih ekip, ki je z zaskrbljenostjo spremljal dogajanje na Kitajskem, pozneje tudi v Italiji, podatke za Slovenijo pa je začel zbirati že od prve uradno potrjene okužbe pri nas. Sledilnik je izjemna pridobitev, ki je nastala v času epidemije, ko nekateri podatki, pomembni za javnost in obvladovanje epidemije, niso bili dostopni, strojno berljivi, marsikje so jih še vedno zbirali ročno in niti niso vedeli, kako zelo uporabni so. »Sledilnik gre dalje, v nove avanture,« pravi Luka Renko, z njim se je pogovarjala Tatjana Pirc.
V epizodah podkasta Pet let pozneje se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Imunolog Alojz Ihan pripoveduje o tem, kako SARS-CoV-2 rovari po naših telesih, kako je z onkogenostjo novega koronavirusa, o drugih virusih, ki so vse prej kot nedolžni, iskanju učinkovitih cepiv in razvoju, ki ga je pospešila tudi epidemija covida-19. Komentiral je dramatične zgodbe o posledicah okužbe in cepljenja, ki se širijo po svetu in spletu: "To je postala nekakšna zabavna industrija, ki nima zveze s tem, kar se dogaja v medicini, vpliva pa na javnost, ki te zgodbe reproducira po družabnih omrežjih."
"Ko človek bere medicinske članke, vidi, da sta to dva popolnoma različna svetova." Maja Ratej se je pogovarjala z dr. Ihanom in preverjala nekatere trditve o hudih posledicah covida-19, ki se širijo v javnosti. Kar so ji povedali pulmolog, epidemiologinja raka, imunolog in nevrolog, je opisala tudi v oddaji Frekvenca X .
Sogovornik:
Prof. dr. Alojz Ihan, vodja Laboratorija za celično imunologijo in oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v LjubljaniPodkast Pet let pozneje pripravlja Tatjana Pirc, v epizodah se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Andrej Trampuž velja za enega najbolj prepoznavnih slovenskih zdravnikov, ki delajo v tujini, med pandemijo covida-19 se je večkrat oglašal iz največje in najprestižnejše evropske bolnišnice Charité v Berlinu, kjer je vodil infekcijski oddelek, ter nam sporočal informacije, komentarje in na začetku tudi precej črnoglede napovedi o rasti okužb. Novinar Iztok Konc je infektologa Andreja Trampuža poklical v Avstralijo, kjer zdaj živi in dela, in z njim posnel zanimiv intervju. Dostopnost vrhunskih strokovnjakov je za javnost zelo pomembna in doktor Trampuž je znan po tem, da je zelo odprt za novinarje in da odgovori na vsa naša vprašanja.
Zapiski:
Prisluhnite oddaji Intelekta "Začela se je doba mRNK cepiv – proti covidu, proti gripi in celo proti raku." V njej sodelujejo: infektologinja dr. Bojana Beović, specialistka javnega zdravja dr. Marta Grgič Vitek in sintezni biolog dr. Roman JeralaObiščite podstran Pet let pozneje na MMC RTV SlovenijaPodkast Pet let pozneje pripravlja Tatjana Pirc, v epizodah se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Dr. George Fu Gao je vodilni kitajski virolog, ki ima na Kitajskem status pravega zvezdnika. Na inštitutu za mikrobiologijo v Pekingu sta se z njim pogovarjala novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij. Povedal jima je veliko zanimivega o virusih, razvoju cepiv, o tem, kako je strokovna skupina, ki jo je vodil, januarja 2020 v Vuhanu iskala nevarnega povzročitelja bolezni, ki se je pojavila. Našli so novi koronavirus. Profesorja, ki predlaga, da bi 1. november razglasili za svetovni dan gripe, skrbi tudi zdravje našega planeta, zato pravi: »Delati moramo v skupno dobro. Zdravje voda pomeni zdravje Zemlje, zdravje živali pomeni zdravje ljudi.« Ob vseh resnih temah pa v intervjuju ne manjka smeha, saj ima dr. Gao izjemen smisel za humor.
Podkast Pet let pozneje pripravlja Tatjana Pirc, v epizodah se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Novinarja Luka Hvalc in Maj Valerij sta na poti po Kitajski obiskala tudi vsem znano mesto Vuhan, kjer sta posnela razgibano reportažo, v kateri ugotavljata, da v tem milijonskem mestu življenje teče dalje in da se - vsaj v pogovorih s prišleki - domačini neradi vračajo v čas izbruha novega koronavirusa. Povedali so, da jim ni prijetno, ker je Vuhan postal svetovno znan zaradi korone. Ker so ravno vstopili v kitajsko novo leto, so njuni sogovorniki vsem v Sloveniji zaželeli predvsem veliko zdravja.
Podkast Pet let pozneje pripravlja Tatjana Pirc, v epizodah se vrstijo pogovori in prispevki o izkušnjah, spoznanjih in posledicah pandemije covida-19, ki se je začela pred petimi leti.
-
Komunikatorka znanosti dr. Zarja Muršič in filozof dr. Tomaž Grušovnik govorita o negotovih časih, v katerih živimo, o tem, kaj nas je pandemija covida-19 naučila, kako hitro se je znanost odzvala na izbruh koronavirusa pred petimi leti in zakaj želimo epidemijo čimprej pozabiti. Ocenjujeta tudi medije med epidemijo, v pogovoru pa se je dr. Grušovnik dotaknil še razlogov za vznikanje teorij zarot.
V epizodah podkasta Pet let pozneje se pogovarjamo o izkušnjah, spoznanjih in posledicah epidemije covida-19, preverjamo, analiziramo, iščemo dokaze, mnenja, razlage, odgovore in zremo v prihodnost.
-
Živimo v nenehni krizi, ne vemo, kdo ima prav in komu zaupati. Tako v pogovoru o epidemiji, mladih, šoli, krizah in življenju pred zasloni razmišlja antropolog Dan Podjed, ki pravi, da se moramo vprašati, kaj se dogaja z nami. Psiholog Kristijan Musek Lešnik ugotavlja, da je za družbo zelo pomembno ohranjanje stabilnosti in zaupanja. Vilma Štritof, dramaturginja na Radiu Slovenija, se je pogovarjala z nastopajočimi v dokumentarni radijski igri Samota – generacije izolacije, v kateri je med epidemijo covida-19 sodelovala tudi Zoja, ki je danes študentka, takrat pa je ravno vstopila v srednjo šolo. Avtorica igre Špela Kravogel pa je poudarila, da so v radijsko igro, ki je nastala med epidemijo, vpletli intimno izpoved, znanost, umetnost in free-style glasbo, kar je smer, ki bi jo bilo dobro še naprej raziskovati in se na podobne načine lotiti še kakšnih drugih aktualnih družbenih tem.
V epizodah podkasta Pet let pozneje se pogovarjamo o izkušnjah, spoznanjih in posledicah epidemije covida-19, preverjamo, analiziramo, iščemo dokaze, mnenja, razlage, odgovore in zremo v prihodnost.
-
Pred petimi leti so se v kitajskem mestu Vuhan pojavili primeri skrivnostne pljučnice. V prvih dneh januarja 2020 so kitajske oblasti potrdile, da je njen povzročitelj novi koronavirus, ki je v nekaj dneh postavil ves svet na glavo. Tatjana Pirc je v radijskem arhivu izbrala posnetke, ki pripovedujejo, kako se je vse skupaj začelo, kaj se je dogajalo v prvem valu epidemije covida-19 in kako smo živeli v novi nenormalnosti.
Na Radiu Slovenija zremo v prihodnost, preverjamo, analiziramo, iščemo dokaze, mnenja, razlage, odgovore. Vsak teden tudi v novi epizodi podkasta Pet let pozneje.
