Afleveringen
-
Če bi imeli na voljo le nekaj besed za predstavitev gostje tokratne epizode Prvakov tedna, bi dejali, da je vse njeno življenje prepleteno z glasbo. Njen dedek je nastopil na prvi ediciji Jazz festivala Ljubljana, ki je takrat potekal na Bledu, ona je dobrih šest desetletji pozneje umetniška vodja festivala jazza z eno najdaljših tradicij v Evropi. Po izobrazbi je diplomirana kulturologinja. Več kot dve desetletji je bila novinarka kulturne redakcije časnika Delo, poznamo jo kot izvrstno glasbeno publicistko. Leta 2014 se je kot scenaristka in režiserka podpisala pod kratki film Čas za improvizacijo, ki pripoveduje zgodbe mladih slovenskih jazzovskih glasbenikov. Filmsko ustvarjanje postane manj presenetljiv podatek v njenem življenjepisu, le spomnimo, da je novinarsko poleg glasbe pisala tudi o filmu in med drugim spremljala festivale od Berlina do Benetk, od Cannesa do Sarajeva. Prepričana je, da je kultura zavezana, da se odziva na družbena dogajanja. Zadnji dve leti je je vodja programa jazza in glasb sveta ter pomočnica direktorja kulturno-umetniškega programa Cankarjevega doma. Kljub temu, da je zdaj v drugačni službi, na svet še vedno gleda skozi oči novinarke, saj je prepričana, da novinarstvo ni samo služba, ampak je poklicanost. Kakšen bi bil svet, če bi mu vladal jazz? Kako je živeti z glasbo, ki ti poboža dušo in te boksne v želodec? Od 1. do 4. julija bo že 67. potekal Jazz festival Ljubljana,. Dva dni prej se je v Prvakih tedna uglasila Tina Lešničar, umetniška vodja festivala.
-
Iz Ljubljane je odšla v Poljansko dolino in se nato spet vrnila v Ljubljano. Glasbeno šolo je obiskovala v Cerknem in Škofji Loki. Pozneje je v Ljubljani končala Srednjo glasbeno šolo in diplomirala na Akademiji za glasbo, kjer je študirala klavir in kompozicijo. Pianistka, pevka, skladateljica, glasbenica z absolutnim posluhom. Sredi prvega desetletja novega tisočletja je popu na Slovenskem dala nov izraz, nov zvok, vonj in okus, morda mu je nadela celo novo ime. Njen prvenec je navdušil kritike in poslušalce, v tistem času je odigrala več kot 200 koncertov na leto. Z izdajo novih glasbenih izdelkov ni nikoli hitela, vedno so prišli premišljeno in z razlogom. Prepričana je, da če glasbenik ne najde svoje esence, bo samo še en konfekcijski izdelek. Jezi jo generično poneumljanje poslušalstva, najti notranji mir je zanjo eden večjih uspehov v življenju. Poleg glasbe ima najraje čevlje in mačjo družbo. Letos praznuje 20 let samostojne glasbene kariere. Čeprav ta podatek morda ni povsem točen. Namreč po njenem štetju njenih glasbenih let, jih ni 20 ampak 40. Ne zato, ker bi si umišljala, da si zasluži dvojno štetje let, ampak ker od njenega prvega nastopa v glasbeni šoli mineva 40 let. Obletnico bo čez nekaj dni zaznamovala s koncertom v Križankah, kjer bo nastopila v družbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ob tej priložnosti pa bo izšel tudi njen album največjih uspešnic na vinilni plošči. Sredi sklepnih priprav se je oglasila v Prvakih tedna. Neisha.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Na srečo je ostal zapisan in predan glasbi. Lani junija je bila glasbena prireditev Poletna noč, ki jo navdihuje tradicija slovenske popevke, posvečena ustvarjalnemu opusu Janeza Bončine Benča.
Gost ene izmed lanskih septembrskih epizod Prvakov tedna je bil Miha Lampreht. Leta 1981 se je zaposlil na takratnem Radiu Ljubljana kot novinar v zunanjepolitični redakciji. Osem let pozneje odide za dopisnika v Moskvo. Dopisniškega dela se spominja kot najbolj intenzivnega novinarskega stresnega testa. Enajst let je bil direktor Radia Slovenija. Javno RTV vidi kot gradnik skupnosti. Večkrat smo ga spoznali tudi kot prevajalca del ruskih avtorjev. Navdušil je z Zadnjimi zapisi Ane Politkovske. Lani je izšel njegov romaneskni prvenec Vrij, vohunsko politična visokooktanska kriminalka. Miha Lampreht je po osnovni izobrazbi pravnik, ki bi verjetno ostal zvest Temidi, boginji prava in pravičnosti, če med študijem ne bi izkusil enoletne epizode na Radiu Študent. -
Na državni praznik – dan Primoža Trubarja – bomo v Prvakih tedna spoznavali sodobne slovenske literarne tokove.
Nina Dragičević je doktorica sociologije, pesnica, pisateljica, esejistka in skladateljica.
Leta 2014 je izdala prvenec – pesniško zbirko Kdo ima druge skrbi. Leta 2018 je kot prva v zgodovini pesniške nagrade Vitez poezije prejela obe nagradi – nagrado strokovne žirije in nagrado občinstva. Njena pesniška zbirka Ljubav reče greva je prejela Župančičevo nagrado. Za intrigantno študijo, ki je tudi njena doktorska disertacija, z naslovom Kako zveni oblast? je prejela svečano listino Univerze v Ljubljani za izjemne dosežke. Kako zvenijo razmerja moči v slovenski sodobni družbi? Ali znamo ozaveščeno poslušati? Zakaj je nujno, da se ljudje aktiviramo in povezujemo v politične skupnosti? Doktorica Nina Dragičević je nedavno prejela Cankarjevo nagrado za najboljše izvirno literarno delo preteklega leta. Žirijo je prepričala s hibridno zbirko Nemogoče, v kateri odpre premislek o sistematičnem izbrisu skladateljic iz kolektivnega spomina. To je povod; vzroki za gostovanje Nine Dragičević v Prvakih tedna pa so veliko globlji. -
Pred nekaj dnevi smo izvedeli, da si bo na pragu letošnjega poletnega solsticija Borštnikov prstan nadel gledališki igralec Aleš Valič. Z igro se je prvič srečal v Pionirskem domu, ko je obiskoval gledališki in lutkarski krožek. Če bi se malo pošalili, bi lahko rekli, da je po koncu gimnazije izbiri igralskega poklica edino alternativo predstavljal vpis na igralsko akademijo. Poklicno pot je začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Desetletje in pol je bil član in prvak ljubljanske Drame. Izvrstne igralske kreacije je ustvaril tudi na odru mariborske Drame. Na odrskih deskah tako rekoč vseh slovenskih gledaliških hiš je ustvaril več kot 160 vlog, tem pa je dodal še več kot 40 nastopov v filmih in televizijskih dramah. Ob objavi novice, da bo prejel Borštnikov prstan je v prvem odzivu dejal, da ima srečo, da nikoli ni izgubil veselja do igre. Izjemno delo je opravil tudi v snemalnih studiih nacionalnega radia. Če v iskalnik mediateke naše radijske hiše vpišemo njegovo ime, dobimo nekaj sto zadetkov. Radijske igre za odrasle in otroke, pravljice, interpretacija poezije in proze ustvarjene v svobodi radijske breztelesnosti in z enim najlepših radiofonskih glasov, kar jih premore naš prostor. Pravi, da nenehno išče smisel življenja in včasih se mu zdi, da je zelo blizu. Blizu nam je tudi v ponedeljkovem jutru na Prvem, saj je sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
-
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je zgodovinar in umetnostni zgodovinar, ki je sprva želel postati dramski igralec. Šest let je stal za katedrom srednje elektrotehniške šole na Vegovi v Ljubljani. Je eden najbolj prepoznavnih obrazov sodobnega slovenskega sindikalizma. Okroglih 30 let je na strani interesov dela v spopadanju z neoliberalnimi tendencami, ki dajejo prednost interesom kapitala. Prepričan je, da je raven socialne države ena od strateških prednosti življenja v Sloveniji. Zakaj ga jezi besedna zveza socialna kapica in na kaj pomisli ob poimenovanju vitka država? Na aprilskem kongresu je bil ponovno izvoljen za predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja, tam so sprejeli tudi resolucijo za socialno in solidarno Slovenijo. Sindikati so prepričani, da intervencijski zakon ne prinaša razvoja, temveč razkroj, zato so na okopih še pred imenovanjem nove vlade. V Prvakih tedna gostimo predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja in državnega svetnika Branimirja Štruklja.
-
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je bil rojen v učiteljski družini. Že od malih nog mu je blizu zborna slovenska pisana in govorjena beseda. Ne preseneča, da se je fant iz Bohinja navdušil nad hribi. Na pragu polnoletnosti je odšel med alpiniste, drugi pol njegovih športnih aktivnosti je predstavljal nogomet. Najprej je študiral ekonomijo, nato je diplomiral še iz novinarstva. Poslušalci nacionalnega radia že 37 let poznajo njegov novinarski glas in izraz. Poročal je o prvih svobodnih volitvah na Madžarskem in Poljskem, o revoluciji na Češkoslovaškem, o padcu berlinskega zidu. Spremljal je jugoslovanska vojna bojišča v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Desetletje njegove novinarske poti predstavlja delo dopisnika v tujini. Štiri leta je bil dopisnik v Beogradu, šest let v ZDA. Tam je bil, ko se je zgodil 11. september. Kako je dobil intervju z ameriškim predsednikom Georgem Bushem, zakaj je zavrnil pogovor s filmskim zvezdnikom Tomom Cruisom? Slovenski bralci ga poznajo kot publicista, ki je na osnovi temeljitega, preiskovalnega novinarstva napisal vrsto odmevnih knjig. Z Blažem Zgago sta ustvarila trilogijo V imenu države, ki govori o trgovini z orožjem v obdobju slovenske osamosvojitve. Pisal je o »prevarani Sloveniji«, v zadnjem času dviguje prah njegovo delo Vsega hudega me brani, ki razkriva spolne zlorabe v Katoliški cerkvi na Slovenskem. Pravi, da je še marsikaj ostalo neizrečenega in da bo še o marsičem treba pisati. Sredi prejšnjega tedna se je upokojil, na prvi dan novega tedna je gost Prvakov tedna. Matej Šurc.
-
Za gosta tokratne epizode Prvakov tedna je najljubši citat iz Vojne zvezd: » Look, I am your father.« (Glej, jaz sem tvoj oče). In fotr jih bo kmalu imel 50. Splošno znano je, da je pri 17-tih pustil šolo in košarko ter se posvetil ohlapno rečeno elektronski glasbi. Ko je dobil prvi pravi »sempler«, ga ni bilo več na spregled. Učil se je in raziskoval. Zase pravi, da ni bil super talent in da je vse prigaral z vztrajnostjo. Velja za »fotra« slovenske tehno scene. In še veliko več. Leta 2014 je prejel prestižno nagrado International Dance Music Award v kategoriji najboljši techno/tech house DJ. Od kluba K4 do Ambasade Gavioli, od ljubljanske Šiške do najbolj prestižnih svetovnih odrov elektronske glasbe. Že desetletja ostaja zaželen na najprestižnejših svetovnih festivalih, njegovi samostojni seti so praviloma razprodani. Ustvaril je remixe za številne svetovne in domače zvezde. Le kdo se ne spomni njegovih dobrodelnih Žurov z razlogom? Je eden najbolj uspešnih slovenskih glasbenih ambasadorjev v svetu. Preseneti z izjavo, da vrti glasbo v prvi vrsti za sebe, in ne da bi ugajal drugim. Hkrati pa pove, da včasih uživa tudi v tišini. Kljub temu, da je doma na vseh celinah sveta, je raje na kolesu kot na letalu O upokojitvi ne razmišlja, ob prelomnici skupaj s soborci in imenitnimi gosti pripravlja glasbeno poslastico leta pri nas. Le nekaj dni pred vstopom v klub 50, je gost Prvakov tedna. Ampak brez skrbi- petdeseta bodo zanj zgolj nova trideseta. V jutru na Prvem je z nami DJ, avtor, producent, soustanovitelj več založb Uroš Umek- DJ Umek.
-
Čez tri dni se bo začela letošnja 68. izvedba športno rekreativne prireditve Pot ob žici. Gost tokratne epizode Prvakov tedna že 50 let soustvarja organizacijo Pohoda ob žici. Za svoje dolgoletno delo je letos ob Poti ob žici dobil svoje drevo. Četrt stoletja je bil tudi na čelu Ljubljanskega maratona, vse od njegovih začetkov do uvrstitve v kategorijo najelitnejših maratonov na svetu, Športnik po duši in po poklicu se je v različnih obdobjih svojega življenja kot tekmovalec, sodnik in trener ukvarjal z alpskim smučanjem, biatlonom, gimnastiko in seveda atletiko. Zakaj je Pot ob žici eden najbolj posebnih športno-rekreativnih prostorov v evropskem prostoru? Kaj pomeni za identiteto Ljubljane in kako je usidrana v slovenski kolektivni spomin? Gost Prvakov tedna je Gojko Zalokar.
-
Znanstvena beseda in beseda z odra rock`n`rolla hkrati. Morda se komu zdi prevratniško, nekateri bodo v tem videli navzkrižje interesov, zadržani znanstveniki se bodo ustrašili za svojo integriteto. Ampak gost tokratne epizode Prvakov tedna pravi, da ima vsak človek več identitet in da vsak človek igra več družbenih vlog. Doktor zgodovine, ki je v svoji disertaciji vlekel vzporednice med slovensko in slovaško zgodovino zadnjih sto petdeset let, kustos, ki je navdušil z razstavo Puške in pisma, raziskovalec, ki že deset let vodi Muzej novejše zgodovine Celje. Pravi, da bi se lahko z zgodovine marsikaj naučili, a smo slabi učenci. Svojo prvo pesem je pri sedmih letih objavil v Cicibanu, nekaj deset besedil, ki jih je napisal za skladbe zasedbe MI2 večinoma prinašajo družbeno kritiko in refleksijo časa, ki ga živimo. V eni izmed zadnjih z naslovom Kaj bi ti govoril, Ivan?, ki je bila objavljena na predvečer slovenskega kulturnega praznika velikanu slovenske književnosti pripoveduje o razkroju sodobnega sveta ter se sprašuje, kaj bi dejal ob nerazumnih nečloveških dogajanjih v globalnem svetu, ki imajo svoje derivate tudi v lokalnem okolju. Letos mineva 150 let od rojstva Ivana Cankarja. Ista vprašanja bi lahko naslovili tudi na Srečka Kosovela, saj je leto 2026 Kosovelovo leto. Zasedba MI2 je po lanski tridesetletnici letos ob napovedani energetski krizi sprejela odločitev za odklop od elektrike in se podala na akustično turnejo. Ali v sodobnem potrošniškem svetu pomehkuženi in utrujeni od preobilja res pišemo zgodovino neupora? Ali se zgodovina ponavlja, se ponavlja na isti način?
Gost Prvakov tedna je zgodovinar, rocker, kulturnik, upornik doktor Tonček Tone Kregar. -
Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.
-
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nosilec druge najpomembnejše funkcije v Republiki Sloveniji, ki se od poznega popoldneva minulega petka najraje predstavi kot prvi med enakimi. Policist in magister managementa, eden najbolj kontroverznih obrazov novejše slovenske politike, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Predsednik najmanjše stranke novega sklica Državnega zbora, ki je bil nekoč kratek čas politični sopotnik Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Suverenist, ki bi Slovenijo odpeljal iz Evropske unije, zveze NATO in Svetovne zdravstvene organizacije. Politik, ki je notarsko overil izjavo, da ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo. Graditelj, ki je prepričan, da je gradbeni material bolj porabiti za mostove kot zidove. Po izvolitvi so ob čestitkah prišli tudi pomisleki, ali je moralno primeren za ugledno državniško funkcijo. Razlog za kritično privzdigovanje obrvi je pravnomočna obsodba zaradi zavarovalniške prevare. Nekatere nejasnosti okoli dogodkov, ko je še služboval v slovenski policiji, pojasnjuje z nagradno premestitvijo in rumovimi kroglicami. Ljubitelj teka in pohodništva, ki je predsednik Zveze vaterpolskih društev Slovenije. Gost Prvakov tedna je novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanovič.
-
» V potrpljenju marsikam pridemo. Problem današnjega časa pa je, da ljudje te potrpežljivosti nimamo«, pravi Klemen Balažič, ki se je po šolanju na Gimnaziji Želimlje odločil, da postane Don Boskov salezijanec. Na teološki fakulteti je diplomiral 2004, leto pozneje je bil posvečen v duhovnika. 14 let je preživel v salezijanski skupnosti v Želimljah, kjer je bil vzgojitelj v Domu Janeza Boska, poučeval je vero in kulture ter vodil duhovne vaje za otroke in mlade. Zdaj domuje na Rakovniku v Ljubljani, kjer je delegat za poklicno pastoralo in duhovni asistent salezijanskih sotrudnikov. Širša javnost ga je spoznala kot iskrivega sogovornika, ko je v oddaji »Na žaru« na komercialni televiziji POP TV »popekel« pevca Magnifica. Kot razmišljujoč sogovornik presega klasične predstave o vlogi Cerkve in institucij v sodobni družbi. Klemen Balažič poudarja, da kdor se vzpenja, vedno znova začenja.
-
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je vrhunski kuharski mojster, ki to morda ne bi postal, če mu pri izbiri poklica ne bi svetovala babica, ki mu je rekla, da naj se gre učiti za kuharja, saj bo tako vedno na toplem in nikoli ne bo lačen. Treniranje smučarskega teka in klasičnega teka na dolge proge, ga je oborožil s tekmovalnostjo in željo biti najboljši. Po končani srednji gostinski šoli v Ljubljani, je nabiral kuharsko znanje iv Avstriji, Monte Carlu, v Bergamu in Madridu. V naše kraje je pripeljal t.i. fine dining, bogate izkušnje pridobljene v tujini je najprej materializiral v svoji restavraciji v Domžalah, leta 2000 se je preselil v Ljubljano, v pritličje znamenite Plečnikove stavbe na Miklošičevi cesti. Restavracija JB je bila po izboru San Pelegrino leta 2010 uvrščena med sto najboljših restavracij na svetu. Po mnenju poznavalcev je šlo za prelomni dogodek, saj se je Slovenija s tem postavila na svetovni kulinarični zemljevid. Nekaj let pozneje je bila njegova restavracija iz nabora 1450 restavracij uvrščena med deset najboljših v Evropi. Temeljno izhodišče njegove kuharske umetnosti je inovativna slovenska kuhinja z doslednim upoštevanjem naravnih živil. Predlani se je upokojil in prenesel dejavnost, ki jo sam doživlja kot poslanstvo, na naslednjo generacijo. A to ne pomeni, da ne dela več. Eno bolj pogostih vprašanj, ki jih je deležen, je, zakaj mu Michelinov kulinarični vodnik do zdaj še ni podelil zvezdice. Je tudi avtor dveh kuharskih knjig, monografij pri katerih se je izrazil še en njegov talent, ki ga je dobil po babici, veselje do slikanja in likovne umetnosti. Zdaj, ko bo imel domnevno več časa, se bo lotil pisanja biografije. Priznava, da je bil vedno zahteven in nekoč tudi mestoma neugoden šef. V zrelih letih je našel sprostitev v lastnem premišljevanju, na nočni omarici ima še vedno beležko, v katero tudi sredi noči zapisuje kuharske prebliske. Pred mesecem dni je odjeknila novica: JB zapušča Ljubljano. Včeraj se je zaključil tradicionalni marčevski Teden restavracij, v jutru pred »zadnjo večerjo« je kuharski mojster, šef Janez Bratovž gost Prvakov tedna.
-
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
-
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
-
Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.
-
Gostja tokratne epizode Prvakov tedna že skoraj štiri desetletja opravlja delo športne novinarke in komentatorke. Nedavno je prejela priznanje Mednarodnega združenja športnih novinarjev za deseto poročanje neposredno z olimpijskih iger. V skupnem seštevku je na njenem novinarskem kontu zabeleženih že 22 zimskih in poletnih iger pod petimi krogi, s katerih je komentirala prenose in pripravljala novinarske prispevke. Bila je prva redno zaposlena novinarka v športni redakciji TV Slovenija in dolgo časa pri nas edina ženska med športnimi komentatorji. Začela je z ritmično gimnastiko, v kolektivni spomin Slovencev se je zapisala s komentiranjem prenosov umetnostnega drsanja in plavanja, nato je prišlo še jadranje, v zadnjih letih pa še dva nova športa, plezanje in deskanje na snegu. Prepričana je, da je temelj kakovostnega in verodostojnega športnega komentiranja temeljita priprava. Zato je skozi leta ustvarila obsežen lasten arhiv športnih zapiskov. To je hkrati odgovor vsem, ki trdijo, da je mogoče vse najti na svetovnem spletu. Zagovarja sproščeno, ljudem razumljivo športno komentiranje, ki pa ne sme biti rumeno, ampak strokovno oziroma poznavalsko utemeljeno. Pravi, da opravlja lep poklic, a hkrati zelo nepredvidljivo delo, saj je vsako prvenstvo, tekmovanje ali tekma neponovljiv dogodek. Najbolje se regenerira, če se izrazim po športno ob morju. Njen hobi je zbiranje grških otokov. Kaj to pomeni, bomo izvedeli v pogovoru. Še včeraj na olimpijskih prizoriščih Milano- Cortina, dan pozneje pa v studiu prvega programa kot gostja Prvakov tedna- Jolanda Bertole.
-
Človekove pravice so skupna vrednota celotne družbe!«, je ob izvolitvi dejala nova varuhinja človekovih pravic dr. Simona Drenik Bavdek, ki je prepričana, da je Varuh institucija, katere naloga je opozarjati oblastne organe v državi, da je človečnost merilo pravnosti.
Dr. Simona Drenik Bavdek je doktorica pravnih znanosti. Od leta 2000 je 15 let delovala v slovenski diplomaciji. V času slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije leta 2008 je vodila prioritetni dosje o Lizbonski pogodbi, v času predsedovanja OVSE leta 2005 pa je na stalnem predstavništvu Slovenije na Dunaju vodila človekovo dimenzijo OVSE. Bila je zastopnica Slovenije pred arbitražnim sodiščem in poročevalka Skupščine držav pogodbenic Mednarodnega kazenskega sodišča Leta 2024 je bila izvoljena za članico upravnega odbora v Evropski mreži nacionalnih institucij za človekove pravice. Že od leta 2020 do izvolitve na mesto Varuhinje je bila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic. Že desetletje je docentka za ustavno in mednarodno pravo na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta. V začetku meseca februarja je bila izvoljena, pred nekaj dnevi je prevzela mesto Varuhinje človekovih pravic in sprejela vabilo v oddajo Prvaki tedna. -
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi.
Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna. - Laat meer zien
