Afleveringen
-
V Moskvi se je z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom o Ukrajini popoldne približno tri ure pogovarjal posebni odposlanec ameriškega predsednika Steve Wittkoff. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dogovor med Rusijo in Združenimi državami blizu. Ruske oblasti so potrdile, da je bil v eksploziji avtomobila bombe blizu Moskve danes ubit ruski general Jaroslav Moskalik. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes dejal, da bi bila njegova država pripravljena razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, a le ob popolni in brezpogojni prekinitvi ognja. Dodal je, da Krim pripada Ukrajini, potem ko je Trump predhodno za revijo Time dejal, da bo omenjeni polotok ostal z Rusijo. Trump pred odhodom v Rim, kjer se bo jutri udeležil pogreba papeža Frančiška, ni izključil možnosti, da bi se tam srečal z Zelenskim. Ukrajinski predsednik je zvečer sporočil, da se zaradi vojaških srečanj morda ne bo udeležil pogreba.
-
Vlada se je danes med drugim seznanila s pripravo predloga pokojninske reforme. Kot so sporočili vladni predstavniki, so spremembe potrebne predvsem zaradi prilagoditev sistema staranju prebivalstva, reforma pa je tudi del zavez Slovenije v okviru načrta za okrevanje in odpornost. Jutri naj bi predlog obravnaval Ekonomsko-socialni svet.
-
Zijn er afleveringen die ontbreken?
-
V državnem zboru že cel dan obravnavajo interpelacijo zoper vlado, ki jo je vložila SDS zaradi izjav premierja Roberta Goloba, da je za poslabšanje položaja upokojencev odgovorna druga Janševa vlada. V koaliciji so SDS-u očitali zlorabo upokojencev za politični boj in izrazili zadovoljstvo z opravljenim delom vlade. Opozicija ostaja prepričana, da je slabši položaj vseh, tudi upokojencev, posledica vladnih ukrepov in dodatnih finančnih obremenitev.
Druge teme:
- Predsednica obžaluje zavrnitev kandidatov za guvernerja BS
- Vlada razglasila soboto za dan žalovanja za papežem
- Donald Trump napovedal znižanje carin za Kitajsko -
Iz Vatikana so danes sporočili, da bo pogreb papeža Frančiška v soboto ob 10-i uri. 266-ega rimskega škofa bodo v skladu z njegovimi željami pokopali v rimski baziliki Marije Velike. Pred pogrebom bodo krsto s papeževimi posmrtnimi ostanki jutri prepeljali v baziliko svetega Petra v Vatikanu, kjer se bodo lahko od njega poslovili verniki.
Druge teme:
- Mednarodni denarni sklad ob povečani negotovosti znižuje napovedi
- Ameriški mediji: ZDA predlagajo zamrznitev frontne črte v Ukrajini, Putin pa ustavitev invazije
- Koalicija zavrnila podporo kandidatoma za guvernerja Banke Slovenije -
Potem ko je še na včerajšnjo velikinočno nedeljo na Trgu svetega Petra v Vatikanu blagoslovil Mesto in svet, je papež Frančišek na velikonočni ponedeljek zjutraj, kot so sporočili iz Vatikana, ob 7.35 umrl v Domu svete Marte, kjer je prebival. Vzrok smrti je bila možganska kap, ki je povzročila komo in in nepovratno odpoved srca in ožilja, so sporočili iz Vatikana. Jorge Mario Bergoglio je bil star 88 let, v zadnjih tednih pa je po vrnitvi iz bolnišnice, kjer je preživel več kot mesec dni, okreval po hudi pljučnici.
-
Kristjanke in kristjani po vsem svetu so z današnjimi velikonočnimi bogoslužji zaznamovali vrhunec velikonočnega praznovanja. Slovenski škofje, ki so darovali vstajenjske maše, so v svojih pridigah večinoma poudarili upanje, ki ga človeku prinaša Jezusovo vstajenje. V Vatikanu, kjer se je na trgu svetega Petra zbralo 35 tisoč ljudi, pa je papež Frančišek, ki sicer okreva po pljučnici, z balkona tamkajšnje bazilike zbranim podelil velikonočni blagoslov Urbi et Orbi, torej Mestu in svetu.
-
Svetovno javnost je presenetilo povelje ruskega predsednika Vladimirja Putina o ustavitvi spopadov v Ukrajini za čas velike noči. Po navedbah Kremlja naj bi premirje že veljali in bo trajalo do jutri opolnoči. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po nekaj urah nejasnosti sporočil, da je tudi Kijev pripravljen spoštovati prekinitev ognja, če jo bo spoštovala tudi Moskva. Ukrajinska stran namreč poroča o napadih ruskega topništva, že pred tem pa so glede ustavitve ognja izrazili skeptičnost.
-
Predsednika Slovenske demokratske stranke Janeza Janšo, nekdanjega direktorja Imosa Branka Kastelica in nekdanjega direktorja Eurogradenj Klemna Gantarja je celjsko sodišče v zadevi Trenta spoznalo za nedolžne. Specializirano državno tožilstvo je sicer za Janšo in Kastelica zahtevalo dve leti zapora, za Gantarja pa leto dni pogojne kazni. Sodba še ni pravnomočna, tožilstvo je že napovedalo pritožbo. Prvak opozicije pa je kljub izidu svojim privržencem, ki so se zbrali pred sodiščem, dejal, da se njihov boj šele začenja.
-
Vlada je potrdila uredbo, ki predvideva podelitev 30-letnih koncesij za največ tri sežigalnice, od katerih ena že stoji v Celju, drugi dve pa bi lahko bili v Ljubljani in Mariboru. Skupno bi lahko obdelale do 140.000 ton odpadkov, na sežigalnice bo moral biti priključen toplovod, proizvajale bodo tudi elektriko. Ljubljanska in mariborska občina pozdravljata sprejem uredbe.
-
Turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir Uraloglu je na današnjem delovnem obisku v naši državi zagotovil, da turški izvajalec Yapi Merkezi kljub finančnim težavam ostaja na projektu drugega tira železniške proge od Divače do Kopra. S slovensko kolegico Alenko Bratušek sta se dogovorila za sprotno spremljanje razmer. Gostiteljica je zagotovila, da črpanje evropskih sredstev ni ogroženo. Ogledala sta si še dela v drugi cevi karavanškega predora, ki jih tudi opravlja turški izvajalec in poudarila, da potekajo hitreje od pričakovanj.
-
Ukrajinske sile poročajo o novem ruskem raketnem napadu na mesto Sumi, podrobnosti še niso znane. Včerajšnji napad, v katerem je bilo ubitih 35 ljudi, med njimi civilisti, so ostro obsodili Evropski zunanji ministri ob prihodu na zasedanje v Luksemburgu. Kot so sporočili po koncu srečanja, so sklenili povečati pritisk na Rusijo, da bi prisilili njenega predsednika Vladimirja Putina k pogajanjem o trajnem in pravičnem miru v Ukrajini.
-
V Osaki na Japonskem je bila danes slovesna otvoritev svetovne razstave Expo 2025. Na enem največjih mednarodnih dogodkov letos organizatorji pričakujejo 23 milijonov obiskovalcev. Med 160 razstavljalci je tudi Slovenija, ki bo ponudila svoje tehnološke rešitve.
Druge teme:
- Po svetu obsodbe ruskega napada na ukrajinski Sumi
- Izrael napoveduje širitev ofenzive na Gazo
- Kristjani po Vatikanu in po svetu obeležili cvetno nedeljo -
Finančni ministri Evropske unije so na neformalnem zasedanju v Varšavi podprli načrte Komisije o zagotovitvi 800 milijard evrov za oboroževanje v prihodnjih petih letih, od tega 150 milijard iz posojil.
Druge teme:
- V Beogradu provladni protest, v Novem Pazarju študentski
- Ameriška vlada umaknila carine na elektroniko
- Izrael obkolil mesto Rafa na jugu Gaze -
Ameriške carine bodo bolj prizadele ameriško gospodarstvo kot evropsko, je ob zasedanju finančnih ministrov članic Unije v Varšavi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis. Finančni ministri so ob tem podprli ukrepanje Evropske komisije glede ameriških carin, pri čemer so se strinjali, da mora Unija ostati enotna. Evropska centralna banka bo ukrepala, če bodo dodatne carine, ki jih načrtuje ameriški predsednik Donald Trump, ogrozile finančno stabilnost evrskega območja.
-
Borzni indeksi po Združenih državah in po svetu so naglo poskočili ob 90-dnevni zamrznitvi carin, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za prav toliko časa je nato povračilne carine odložila Evropska unija. Kljub temu so trgi še vedno precej negotovi.
Druge teme:
- Predsednica za guvernerja Banke Slovenija predlagala novi imeni
- Vlada v državni zbor poslala predlog zakona o psihoterapiji
- V Novi Gorici ob EPK začetek slovensko-italijanske filmske retrospektive -
Mednarodno javnost je zvečer pretresla nova napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede carin. Napovedal je namreč takojšnjo 90-dnevno zamrznitev dviga carin za vse države, razen za Kitajsko.
Druge teme:
- Nemški socialdemokrati in krščanska unija podpisali koalicijsko pogodbo
- Državni svet izglasoval veto na zakon o zdravstveni dejavnosti
- Svet ljubljanske psihiatrične klinike potrdil nov mandat Bojanu Zalarju -
Jutri bo znano, kakšni bodo povračilne carine Evropske unije na ameriško blago. Voditelji članic Unije bodo namreč glasovali o uvedbi tako imenovanih protiukrepov na ameriške 25-odstotne carine pri uvozu evropskega jekla in aluminija. Konec tedna bodo o vse bolj razvneti trgovinski vojni razpravljali tudi evropski finančni ministri. Po strmoglavljenju delniških tečajev na svetovnih in domači borzi v minulih dneh so se vrednosti delnic danes povečini spet obarvale zeleno. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem danes sporočil, da bodo Združene države jutri uvedle skupne 104-odstotne carine na uvoz s Kitajske, potem ko Peking do danes ni odpravil povračilnih carin na ameriško blago. Bela hiša ob tem navaja, da se je skoraj 70 držav obrnilo na ameriško administracijo, da bi začeli pogajanja o zmanjšanju vpliva carinske politike po vsem svetu.
-
Evropska komisija članicam predlaga 25-odstotne carine na številne ameriške dobrine, iz njih pa so za zdaj izvzeli ameriški burbon, poroča agencija Reuters ob sklicevanju na interne dokumente v Bruslju. Članice naj bi se o povračilnih ukrepih uskladile v prihodnjih dneh. Ob tem Evropska unija ostaja odprta za pogajanja z Washingtonom.
Druge teme:
- Rdeči polmesec obtožuje Izrael namernega uboja reševalcev, mednarodno skupnost poziva k neodvisni preiskavi
- Mandatar za sestavo nove srbske vlade je Đuro Macut. Predsednik Vučić v prihodnje med kandidati vidi tudi ljubljanskega župana Zorana Jankovića.
- Iz UKC Ljubljana odpustili enega od poškodovanih v požaru v Severni Makedoniji -
Več kot 50 držav je stopilo v stik z Belo hišo v želji po začetku trgovinskih pogajanj po uvedbi ameriških carin, so sporočili iz kabineta ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Evropska unija si prizadeva ohraniti enotnost in se kljub različnim stališčem držav članic dogovoriti o skupnem odzivu. Glavni cilj je začetek pogajanj z Washingtonom o odstranitvi carin.
- Laat meer zien
